Združene zadeve C-214/12 P, C-215/12 P in C-223/12 P
Land Burgenland (C-214/12 P), Grazer Wechselseitige Versicherung AG (C-215/12 P) in Republika Avstrija (C-223/12 P)
proti
Evropski komisiji
„Pritožba — Konkurenca — Državne pomoči — Pomoč, razglašena za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom — Pomoč skupini Grazer Wechselseitige (GRAWE) ob privatizaciji Bank Burgenland AG — Določitev tržne cene — Postopek javnega razpisa — Nezakoniti pogoji, ki ne vplivajo na najvišjo ponudbo — Merilo ‚zasebni prodajalec‘ — Razlikovanje med obveznostmi države članice, ki izvaja prerogative javne oblasti, in države, ki deluje kot delničarka — Izkrivljanje dokazov — Obveznost obrazložitve“
Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 24. oktobra 2013
Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Presoja na podlagi merila zasebnega vlagatelja – Upoštevanje tveganja pri določitvi prodajne cene podjetja, ki ga predstavlja obstoj zakonskega garancijskega ukrepa v korist prodajanega podjetja – Izključitev
(člen 87(1) ES)
Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Presoja na podlagi merila zasebnega vlagatelja – Država delničarka podjetja – Država kot javna oblast – Razlikovanje glede na uporabo merila zasebnega vlagatelja
(člen 87(1) ES)
Pritožba – Razlogi – Napačna presoja dejstev in dokazov – Nedopustnost – Nadzor Sodišča nad presojo dejstev in dokazov – Izključitev, razen ob izkrivljanju
(člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)
Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Merilo zasebnega upnika – Zapletena ekonomska presoja – Sodni nadzor – Meje
(člen 87(1) ES)
Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba Komisije na področju državnih pomoči
(člena 87(1) in 253 ES)
Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Presoja na podlagi merila zasebnega vlagatelja – Prodaja podjetja – Določitev cene – Prednost izida odprtega, preglednega in nepogojnega postopka javnega razpisa pred strokovnim poročilom – Nezakoniti pogoji brez vpliva na znesek najvišje ponudbe
(člen 87(1) ES)
Zakonski garancijski ukrep, ki za državne organe, med drugim regionalne, pomeni obveznost posredovanja v primeru plačilne nesposobnosti ali likvidacije zadevne posojilne ustanove in v skladu s katerim imajo upniki posojilnih ustanov neposredne zahtevke do javnega organa, ki je garant, če je posojilna ustanova v postopku likvidacije ali plačilno nesposobna in če sredstva te ustanove ne zadostujejo za njihovo poplačilo, ob upoštevanju teh značilnosti ni bil dan pod normalnimi tržnimi pogoji in ga zato ni mogoče upoštevati pri presoji ravnanja nacionalnih organov glede na merilo zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu.
To, kar je odločilno v okviru uporabe merila zasebnega vlagatelja, je namreč, ali so zadevni ukrepi taki, ki bi jih lahko odobril zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu, ki želi v bolj ali manj dolgem času ustvariti dobiček.
(Glej točke od 48 do 50.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 52, 53, 55 in od 56 do 60.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 73 in 76.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 77 do 80.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 81 in 120.)
Tržna cena pomeni najvišjo ceno, ki jo je za to družbo v položaju, v katerem se je znašla, pod običajnimi pogoji konkurence pripravljen plačati zasebni vlagatelj. Nacionalni organi lahko, da bi to preverili, upoštevajo zlasti obliko, ki se uporablja za prenos, na primer javni razpis, katerega namen je zagotoviti prodajo pod tržnimi pogoji, ali strokovno poročilo, ki je bilo morebiti sestavljeno v času prenosa. Če javni organ torej namerava prodati podjetje v svoji lasti v okviru odprtega, preglednega in nepogojnega postopka javnega razpisa, je mogoče domnevati, da je tržna cena enaka najvišji ponudbi, pri čemer je treba ugotoviti, prvič, ali je ta ponudba zavezujoča in zanesljiva, in drugič, ali ni poleg cene upravičeno upoštevati tudi druge ekonomske dejavnike. V takih okoliščinah namreč Komisiji ni mogoče naložiti, naj pri preverjanju tržne cene uporabi druga sredstva, kot so neodvisna strokovna mnenja. Poleg tega lahko najvišja ponudba, podana v okviru postopka javnega razpisa, ki je bil zaradi nezakonitih pogojev nepravilno izveden, kljub temu ustreza tržni ceni, kadar nezakonitosti pogojev razpisnega postopka niso vplivale na znesek te ponudbe tako, da je njihova posledica njeno znižanje.
Zasebni prodajalec v tržnem gospodarstvu bo tako načeloma izbral najvišjo ponudbo za nakup, če je ta zavezujoča in zanesljiva, ne glede na razloge, zakaj je potencialni kupec predložil navedeno ponudbo. Z vidika takega zasebnega prodajalca razlogi, iz katerih je določeni ponudnik predložil ponudbo v določeni višini, niso odločilni. Če je podjetje odkupljeno po najvišji tržni ceni, ki bi jo bil pod običajnimi pogoji konkurence pripravljen plačati zasebni vlagatelj za družbo v položaju, v katerem se je znašla, je bilo z vseh vidikov ocenjeno na tržno ceno in kupca ni mogoče obravnavati, kot da je v prednosti pred drugimi subjekti na trgu.
(Glej točke od 92 do 96, 99, 114 in 117.)
Združene zadeve C-214/12 P, C-215/12 P in C-223/12 P
Land Burgenland (C-214/12 P), Grazer Wechselseitige Versicherung AG (C-215/12 P) in Republika Avstrija (C-223/12 P)
proti
Evropski komisiji
„Pritožba — Konkurenca — Državne pomoči — Pomoč, razglašena za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom — Pomoč skupini Grazer Wechselseitige (GRAWE) ob privatizaciji Bank Burgenland AG — Določitev tržne cene — Postopek javnega razpisa — Nezakoniti pogoji, ki ne vplivajo na najvišjo ponudbo — Merilo ‚zasebni prodajalec‘ — Razlikovanje med obveznostmi države članice, ki izvaja prerogative javne oblasti, in države, ki deluje kot delničarka — Izkrivljanje dokazov — Obveznost obrazložitve“
Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 24. oktobra 2013
Pomoči, ki jih dodelijo države — Pojem — Presoja na podlagi merila zasebnega vlagatelja — Upoštevanje tveganja pri določitvi prodajne cene podjetja, ki ga predstavlja obstoj zakonskega garancijskega ukrepa v korist prodajanega podjetja — Izključitev
(člen 87(1) ES)
Pomoči, ki jih dodelijo države — Pojem — Presoja na podlagi merila zasebnega vlagatelja — Država delničarka podjetja — Država kot javna oblast — Razlikovanje glede na uporabo merila zasebnega vlagatelja
(člen 87(1) ES)
Pritožba — Razlogi — Napačna presoja dejstev in dokazov — Nedopustnost — Nadzor Sodišča nad presojo dejstev in dokazov — Izključitev, razen ob izkrivljanju
(člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)
Pomoči, ki jih dodelijo države — Pregled Komisije — Merilo zasebnega upnika — Zapletena ekonomska presoja — Sodni nadzor — Meje
(člen 87(1) ES)
Akti institucij — Obrazložitev — Obveznost — Obseg — Odločba Komisije na področju državnih pomoči
(člena 87(1) in 253 ES)
Pomoči, ki jih dodelijo države — Pojem — Presoja na podlagi merila zasebnega vlagatelja — Prodaja podjetja — Določitev cene — Prednost izida odprtega, preglednega in nepogojnega postopka javnega razpisa pred strokovnim poročilom — Nezakoniti pogoji brez vpliva na znesek najvišje ponudbe
(člen 87(1) ES)
Zakonski garancijski ukrep, ki za državne organe, med drugim regionalne, pomeni obveznost posredovanja v primeru plačilne nesposobnosti ali likvidacije zadevne posojilne ustanove in v skladu s katerim imajo upniki posojilnih ustanov neposredne zahtevke do javnega organa, ki je garant, če je posojilna ustanova v postopku likvidacije ali plačilno nesposobna in če sredstva te ustanove ne zadostujejo za njihovo poplačilo, ob upoštevanju teh značilnosti ni bil dan pod normalnimi tržnimi pogoji in ga zato ni mogoče upoštevati pri presoji ravnanja nacionalnih organov glede na merilo zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu.
To, kar je odločilno v okviru uporabe merila zasebnega vlagatelja, je namreč, ali so zadevni ukrepi taki, ki bi jih lahko odobril zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu, ki želi v bolj ali manj dolgem času ustvariti dobiček.
(Glej točke od 48 do 50.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 52, 53, 55 in od 56 do 60.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 73 in 76.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 77 do 80.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 81 in 120.)
Tržna cena pomeni najvišjo ceno, ki jo je za to družbo v položaju, v katerem se je znašla, pod običajnimi pogoji konkurence pripravljen plačati zasebni vlagatelj. Nacionalni organi lahko, da bi to preverili, upoštevajo zlasti obliko, ki se uporablja za prenos, na primer javni razpis, katerega namen je zagotoviti prodajo pod tržnimi pogoji, ali strokovno poročilo, ki je bilo morebiti sestavljeno v času prenosa. Če javni organ torej namerava prodati podjetje v svoji lasti v okviru odprtega, preglednega in nepogojnega postopka javnega razpisa, je mogoče domnevati, da je tržna cena enaka najvišji ponudbi, pri čemer je treba ugotoviti, prvič, ali je ta ponudba zavezujoča in zanesljiva, in drugič, ali ni poleg cene upravičeno upoštevati tudi druge ekonomske dejavnike. V takih okoliščinah namreč Komisiji ni mogoče naložiti, naj pri preverjanju tržne cene uporabi druga sredstva, kot so neodvisna strokovna mnenja. Poleg tega lahko najvišja ponudba, podana v okviru postopka javnega razpisa, ki je bil zaradi nezakonitih pogojev nepravilno izveden, kljub temu ustreza tržni ceni, kadar nezakonitosti pogojev razpisnega postopka niso vplivale na znesek te ponudbe tako, da je njihova posledica njeno znižanje.
Zasebni prodajalec v tržnem gospodarstvu bo tako načeloma izbral najvišjo ponudbo za nakup, če je ta zavezujoča in zanesljiva, ne glede na razloge, zakaj je potencialni kupec predložil navedeno ponudbo. Z vidika takega zasebnega prodajalca razlogi, iz katerih je določeni ponudnik predložil ponudbo v določeni višini, niso odločilni. Če je podjetje odkupljeno po najvišji tržni ceni, ki bi jo bil pod običajnimi pogoji konkurence pripravljen plačati zasebni vlagatelj za družbo v položaju, v katerem se je znašla, je bilo z vseh vidikov ocenjeno na tržno ceno in kupca ni mogoče obravnavati, kot da je v prednosti pred drugimi subjekti na trgu.
(Glej točke od 92 do 96, 99, 114 in 117.)