Zadeva C‑116/12

Ioannis Christodoulou in drugi

proti

Elliniko Dimosio

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Dioikitiko Protodikeio Serron)

„Carinska vrednost — Blago, izvoženo v tretjo državo — Izvozna nadomestila — Predelava v državi izvoza, ki se šteje za nebistveno — Ponovni izvoz blaga na ozemlje Evropske unije — Določitev carinske vrednosti — Transakcijska vrednost“

Povzetek – Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 12. decembra 2013

1. Carinska unija – Skupna carinska tarifa – Carinska vrednost – Vrednost transakcije – Določitev – Blago, uvoženo na podlagi pogodbe, opredeljene za pogodbo o prodaji, ki pa je v resnici pogodba o obdelavi ali predelavi – Vključitev – Določitev izvora blaga – Nevplivanje

   (Uredba Sveta št. 2913/92, členi 24, 29, in 32)

2. Carinska unija – Skupna carinska tarifa – Carinska vrednost – Vrednost transakcije – Določitev – Vrednost izvoznega nadomestila za blago – Nadomestilo, prejeto z zlorabo z umetno ustvaritvijo pogojev, ki se zahtevajo za njegovo pridobitev – Vključitev

   (Uredba Sveta št. 2913/92, člena 29 in 32)

1.  Člena 29 in 32 Uredbe Sveta št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti je treba razlagati tako, da se uporabljata za določitev carinske vrednosti blaga, uvoženega na podlagi pogodbe, ki se kljub temu, da je opredeljena kot pogodba o prodaji, dejansko izkaže za pogodbo o obdelavi ali predelavi. V okviru te določitve ni pomembno, ali transakcije obdelave ali predelave izpolnjujejo pogoje iz člena 24 te uredbe, da bi se štelo, da je zadevno blago po poreklu iz države, v kateri so bile te transakcije opravljene.

   (Glej točke 51, 55, 60 in točko 1 izreka.)

2.  Člena 29 in 32 Uredbe št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti je treba razlagati tako, da je treba pri določitvi carinske vrednosti upoštevati vrednost izvoznega nadomestila, ki ga je bilo deležno blago in ki je bilo pridobljeno s prakso, pri kateri so bile določbe prava Unije uporabljene z namenom pridobitve koristi z zlorabo.

   Uvoznik, ki je umetno postavljen v položaj, ki mu omogoča pridobitev izvoznega nadomestila, je dolžan plačati dajatve, povezane z zadevnimi izdelki, ne glede na morebitne upravne, civilne ali kazenske sankcije, ki so določene z nacionalno zakonodajo.

   (Glej točki 68 in 70 ter točko 2 izreka.)

Zadeva C‑116/12

Ioannis Christodoulou in drugi

proti

Elliniko Dimosio

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Dioikitiko Protodikeio Serron)

„Carinska vrednost — Blago, izvoženo v tretjo državo — Izvozna nadomestila — Predelava v državi izvoza, ki se šteje za nebistveno — Ponovni izvoz blaga na ozemlje Evropske unije — Določitev carinske vrednosti — Transakcijska vrednost“

Povzetek – Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 12. decembra 2013

1. Carinska unija — Skupna carinska tarifa — Carinska vrednost — Vrednost transakcije — Določitev — Blago, uvoženo na podlagi pogodbe, opredeljene za pogodbo o prodaji, ki pa je v resnici pogodba o obdelavi ali predelavi — Vključitev — Določitev izvora blaga — Nevplivanje

   (Uredba Sveta št. 2913/92, členi 24, 29, in 32)

2. Carinska unija — Skupna carinska tarifa — Carinska vrednost — Vrednost transakcije — Določitev — Vrednost izvoznega nadomestila za blago — Nadomestilo, prejeto z zlorabo z umetno ustvaritvijo pogojev, ki se zahtevajo za njegovo pridobitev — Vključitev

   (Uredba Sveta št. 2913/92, člena 29 in 32)

1.  Člena 29 in 32 Uredbe Sveta št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti je treba razlagati tako, da se uporabljata za določitev carinske vrednosti blaga, uvoženega na podlagi pogodbe, ki se kljub temu, da je opredeljena kot pogodba o prodaji, dejansko izkaže za pogodbo o obdelavi ali predelavi. V okviru te določitve ni pomembno, ali transakcije obdelave ali predelave izpolnjujejo pogoje iz člena 24 te uredbe, da bi se štelo, da je zadevno blago po poreklu iz države, v kateri so bile te transakcije opravljene.

   (Glej točke 51, 55, 60 in točko 1 izreka.)

2.  Člena 29 in 32 Uredbe št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti je treba razlagati tako, da je treba pri določitvi carinske vrednosti upoštevati vrednost izvoznega nadomestila, ki ga je bilo deležno blago in ki je bilo pridobljeno s prakso, pri kateri so bile določbe prava Unije uporabljene z namenom pridobitve koristi z zlorabo.

   Uvoznik, ki je umetno postavljen v položaj, ki mu omogoča pridobitev izvoznega nadomestila, je dolžan plačati dajatve, povezane z zadevnimi izdelki, ne glede na morebitne upravne, civilne ali kazenske sankcije, ki so določene z nacionalno zakonodajo.

   (Glej točki 68 in 70 ter točko 2 izreka.)