Zadeva C‑67/12

Evropska komisija

proti

Kraljevini Španiji

„Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva 2002/91/ES — Energetska učinkovitost stavb — Členi 3, 7 in 8 — Nepopoln prenos“

Povzetek – Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 16. januarja 2014

  1. Sodni postopek – Ugovor nedopustnosti – Predmet – Ugovor, ki se nanaša na del tožbe – Tožena stranka, ki ni predložila dodatnega odgovora na tožbo v določenem roku – Prekluzija tožene stranke glede dela tožbe, na katerega se ugovor nedopustnosti ne nanaša – Omejitev vsebinske razprave na del tožbe, na katerega se nanaša ugovor nedopustnosti

    (Poslovnik Sodišča, člena 40 in 91)

  2. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Preizkus utemeljenosti, ki ga opravi Sodišče – Priznanje neizpolnitve obveznosti s strani zadevne države članice – Nevplivanje

    (člen 258 PDEU)

  3. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Preizkus utemeljenosti, ki ga opravi Sodišče – Upoštevni položaj – Stanje po izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju

    (člen 258 PDEU)

  4. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Označitev predmeta spora – Kratek povzetek navajanih razlogov – Nedvoumna formulacija predlogov tožeče stranke

    (člen 258 PDEU; Poslovnik Sodišča, člen 38(1)(c))

  5. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Predmet spora – Določitev med predhodnim postopkom – Drugačna formulacija očitkov brez spremembe in razširitve predmeta spora – Dopustnost

    (člen 258 PDEU)

  6. Energija – Energetska učinkovitost stavb – Direktiva 2002/91 – Alternativni obveznosti izvajati periodične preglede generatorjev toplote ali nuditi svetovanje uporabnikom glede ogrevalnih sistemov – Obveznosti, ki zadevata nove in obstoječe stavbe – Država članica, ki ni sprejela potrebnih ukrepov glede obstoječih stavb ali jih vsaj ni sporočila – Neizpolnitev obveznosti

    (Direktiva 2002/91 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 8)

  1.  Če je tožba razglašena za dopustno, ker je bil ugovor nedopustnosti zavrnjen, ali če je bilo odločanje o tem ugovoru pridržano za končno odločbo, mora priti do razprave o utemeljenosti tožbe v drugi fazi. Iz člena 40 v povezavi s členom 91 Poslovnika Sodišča je razvidno, da se lahko nadaljnja razprava po vsebini nanaša le na del tožbe, na katerega se nanaša ugovor nedopustnosti, ker tožena stranka v roku enega meseca, določenem v navedenem členu 40, ni vložila dodatnega odgovora na tožbo.

    Tudi če bi bil namreč ugovor nedopustnosti, ki se nanaša le na del tožbe, utemeljen, se zaradi tega ne bi zavrgla tožba v celoti in torej ni utemeljitve za to, da tožena stranka ne poda trditev v obrambo v zvezi z delom tožbe, na katero se navedeni ugovor ne nanaša, v roku, določenem v členu 40 navedenega poslovnika.

    Če tožena stranka meni, da je nedopusten le del tožbe, mora torej bodisi ugovarjati njegovi dopustnosti v okviru odgovora na tožbo, bodisi v roku, določenem za predložitev odgovora na tožbo, podati ugovor delne nedopustnosti in vlogo v zvezi z utemeljenostjo dela tožbe, na katerega se navedeni ugovor ne nanaša, sicer je prekludirana v zvezi s tem.

    (Glej točke od 25 do 28.)

  2.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točko 30.)

  3.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točko 31.)

  4.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točki 41 in 42.)

  5.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točki 52 in 53.)

  6.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke 65, 66, od 70 do 72, 76 in izrek.)


Zadeva C‑67/12

Evropska komisija

proti

Kraljevini Španiji

„Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva 2002/91/ES — Energetska učinkovitost stavb — Členi 3, 7 in 8 — Nepopoln prenos“

Povzetek – Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 16. januarja 2014

  1. Sodni postopek – Ugovor nedopustnosti – Predmet – Ugovor, ki se nanaša na del tožbe – Tožena stranka, ki ni predložila dodatnega odgovora na tožbo v določenem roku – Prekluzija tožene stranke glede dela tožbe, na katerega se ugovor nedopustnosti ne nanaša – Omejitev vsebinske razprave na del tožbe, na katerega se nanaša ugovor nedopustnosti

    (Poslovnik Sodišča, člena 40 in 91)

  2. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Preizkus utemeljenosti, ki ga opravi Sodišče – Priznanje neizpolnitve obveznosti s strani zadevne države članice – Nevplivanje

    (člen 258 PDEU)

  3. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Preizkus utemeljenosti, ki ga opravi Sodišče – Upoštevni položaj – Stanje po izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju

    (člen 258 PDEU)

  4. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Označitev predmeta spora – Kratek povzetek navajanih razlogov – Nedvoumna formulacija predlogov tožeče stranke

    (člen 258 PDEU; Poslovnik Sodišča, člen 38(1)(c))

  5. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Predmet spora – Določitev med predhodnim postopkom – Drugačna formulacija očitkov brez spremembe in razširitve predmeta spora – Dopustnost

    (člen 258 PDEU)

  6. Energija – Energetska učinkovitost stavb – Direktiva 2002/91 – Alternativni obveznosti izvajati periodične preglede generatorjev toplote ali nuditi svetovanje uporabnikom glede ogrevalnih sistemov – Obveznosti, ki zadevata nove in obstoječe stavbe – Država članica, ki ni sprejela potrebnih ukrepov glede obstoječih stavb ali jih vsaj ni sporočila – Neizpolnitev obveznosti

    (Direktiva 2002/91 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 8)

  1.  Če je tožba razglašena za dopustno, ker je bil ugovor nedopustnosti zavrnjen, ali če je bilo odločanje o tem ugovoru pridržano za končno odločbo, mora priti do razprave o utemeljenosti tožbe v drugi fazi. Iz člena 40 v povezavi s členom 91 Poslovnika Sodišča je razvidno, da se lahko nadaljnja razprava po vsebini nanaša le na del tožbe, na katerega se nanaša ugovor nedopustnosti, ker tožena stranka v roku enega meseca, določenem v navedenem členu 40, ni vložila dodatnega odgovora na tožbo.

    Tudi če bi bil namreč ugovor nedopustnosti, ki se nanaša le na del tožbe, utemeljen, se zaradi tega ne bi zavrgla tožba v celoti in torej ni utemeljitve za to, da tožena stranka ne poda trditev v obrambo v zvezi z delom tožbe, na katero se navedeni ugovor ne nanaša, v roku, določenem v členu 40 navedenega poslovnika.

    Če tožena stranka meni, da je nedopusten le del tožbe, mora torej bodisi ugovarjati njegovi dopustnosti v okviru odgovora na tožbo, bodisi v roku, določenem za predložitev odgovora na tožbo, podati ugovor delne nedopustnosti in vlogo v zvezi z utemeljenostjo dela tožbe, na katerega se navedeni ugovor ne nanaša, sicer je prekludirana v zvezi s tem.

    (Glej točke od 25 do 28.)

  2.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točko 30.)

  3.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točko 31.)

  4.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točki 41 in 42.)

  5.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točki 52 in 53.)

  6.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke 65, 66, od 70 do 72, 76 in izrek.)