Zadeva C‑65/12
Leidseplein Beheer BV
in
Hendrikus de Vries
proti
Red Bull GmbH
in
Red Bull Nederland BV
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden)
„Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Znamke — Direktiva 89/104/EGS — Pravice iz znamke — Ugledna znamka — Varstvo, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni — Uporaba znaka, enakega ali podobnega ugledni znamki, s strani tretje osebe brez upravičenega razloga — Pojem ‚upravičen razlog‘“
Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 6. februarja 2014
Približevanje zakonodaj – Znamke – Direktiva 89/104 – Ugledna znamka – Možnost določitve varstva, razširjenega na proizvode ali storitve, ki niso podobni (člen 5(2) Direktive) – Obveznost držav članic, ki to možnost uporabijo, da navedeno varstvo določijo tudi za uporabo znaka za podobne ali enake proizvode ali storitve
(Direktiva Sveta 89/104, člen 5(2))
Pravo Evropske unije – Razlaga – Metode – Jezikovna, sistematična in teleološka razlaga
Približevanje zakonodaj – Znamke – Direktiva 89/104 – Ugledna znamka – Varstvo, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni (člen 5(2) Direktive) – Pogoji – Uporaba enakega ali podobnega znaka brez upravičenega razloga, s katero se izkoristi ali oškoduje razlikovalni učinek ali ugled znamke – Pojem upravičen razlog – Obseg
(Direktiva Sveta 89/104, člen 5(2))
Približevanje zakonodaj – Znamke – Direktiva 89/104 – Ugledna znamka – Varstvo, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni (člen 5(2) Direktive) – Pogoji – Uporaba enakega ali podobnega znaka brez upravičenega razloga, s katero se izkoristi ali oškoduje razlikovalni učinek ali ugled znamke – Pojem upravičen razlog – Znak, ki se uporablja pred prijavo znamke
(Direktiva Sveta 89/104, člen 5(2))
Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 21 in 34.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 28.)
Namen Prve direktive 89/104 o znamkah je na splošno najti ravnotežje med interesi imetnika znamke za ohranitev njene bistvene funkcije in interesi drugih gospodarskih subjektov v zvezi z razpoložljivostjo znakov, ki lahko označujejo njihovo blago in storitve.
Iz tega je mogoče sklepati, da varstvo pravic imetnika znamke v navedeni Direktivi torej ni brezpogojno, saj je med drugim z namenom uravnoteženja navedenih interesov omejeno na primere, v katerih je imetnik dovolj pozoren, da ugovarja uporabi znakov drugih gospodarskih subjektov, ki lahko kršijo njegovo znamko.
Vendar so v sistemu varstva znamk, kot je ta, ki je bil na podlagi Direktive 89/104 sprejet z Beneluško konvencijo o intelektualni lastnini (znamke in modeli), interesi tretje osebe, da v gospodarskem prometu uporabi znak, ki je podoben ugledni znamki, upoštevani v okviru člena 5(2) te direktive, s tem da lahko uporabnik navedenega znaka uveljavlja „upravičen razlog“.
Če namreč imetnik ugledne znamke uspe dokazati obstoj ene od kršitev, navedenih v členu 5(2) te direktive, in med drugim nepošteno izkoriščanje razlikovalnega učinka ali ugleda navedene znake, mora tretja oseba, ki uporabi znak, ki je podoben ugledni znamki, dokazati, da uporaba takega znaka temelji na upravičenem razlogu.
Iz tega je razvidno, da pojem „upravičen razlog“ ne zajema le objektivno nujnih razlogov, ampak se lahko navezuje tudi na subjektivne interese tretje osebe, ki uporablja znak, ki je enak ali podoben ugledni znamki.
Namen pojma „upravičen razlog“ ni ureditev sporov v zvezi z ugledno znamko in podobnim znakom, ki se je uporabljal pred prijavo te znamke, ali omejitev pravic, priznanih imetniku navedene znamke, ampak doseči ravnovesje med zadevnimi interesi ob upoštevanju interesov tretjega uporabnika tega znaka v posebnih okoliščinah člena 5(2) Direktive 89/104 in glede na široko varstvo te znamke. Pri tem sklicevanje tretje osebe na upravičen razlog za uporabo znaka, ki je podoben ugledni znamki, ne more pomeniti, da se tej osebi priznajo pravice, ki izhajajo iz registrirane znamke, obvezuje pa imetnika ugledne znamke, da dopusti uporabo podobnega znaka.
Sodišče je tako v točki 91 zgoraj navedene sodbe C‑323/09 Interflora in Interflora British Unit, ki se je nanašala na uporabo ključnih besed za referenciranje na internetu, presodilo, da če so v oglasu, ki se prikaže na internetu na podlagi ključne besede, ki ustreza ugledni znamki, predstavljeni – ne da bi bili pri tem ponujeni le ponaredki proizvodov ali storitev imetnika znamke, ne da bi škodovali ugledu znamke ali njenemu razlikovalnemu učinku in ne da bi oglas posegal v funkcije te znamke – proizvodi ali storitve, ki lahko nadomestijo proizvode ali storitve imetnika ugledne znamke, je treba ugotoviti, da gre pri taki uporabi načeloma za zdravo in lojalno konkurenco v sektorju zadevnih proizvodov ali storitev, torej za uporabo z „upravičenim razlogom“.
Pojma „upravičen razlog“ torej ni mogoče razlagati tako, da se omejuje na objektivno nujne razloge.
(Glej točke od 41 do 48.)
Člen 5(2) Prve direktive 89/104/EGS o znamkah je treba razlagati tako, da ima lahko imetnik ugledne znamke na podlagi „upravičenega razloga“ v smislu te določbe obveznost, da tretji osebi dopusti uporabo znaka, ki je podoben tej znamki, za proizvod, ki je enak proizvodu, za katerega je bila navedena znamka registrirana, če se dokaže, da se je ta znak uporabljal pred prijavo navedene znamke in da je bila njegova uporaba za enak proizvod dobroverna. Predložitveno sodišče mora pri preverjanju, ali je to tako, upoštevati zlasti:
|
— |
uveljavitev in ugled navedenega znaka pri upoštevni javnosti, |
|
— |
stopnjo podobnosti med proizvodi in storitvami, za katere se je isti znak prvotno uporabljal, in proizvodom, za katerega je bila ugledna znamka registrirana, in |
|
— |
gospodarsko in tržno pomembnost uporabe znaka, ki je podoben tej znamki, za ta proizvod. (Glej točko 60 in izrek.) |
Zadeva C‑65/12
Leidseplein Beheer BV
in
Hendrikus de Vries
proti
Red Bull GmbH
in
Red Bull Nederland BV
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden)
„Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Znamke — Direktiva 89/104/EGS — Pravice iz znamke — Ugledna znamka — Varstvo, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni — Uporaba znaka, enakega ali podobnega ugledni znamki, s strani tretje osebe brez upravičenega razloga — Pojem ‚upravičen razlog‘“
Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 6. februarja 2014
Približevanje zakonodaj — Znamke — Direktiva 89/104 — Ugledna znamka — Možnost določitve varstva, razširjenega na proizvode ali storitve, ki niso podobni (člen 5(2) Direktive) — Obveznost držav članic, ki to možnost uporabijo, da navedeno varstvo določijo tudi za uporabo znaka za podobne ali enake proizvode ali storitve
(Direktiva Sveta 89/104, člen 5(2))
Pravo Evropske unije — Razlaga — Metode — Jezikovna, sistematična in teleološka razlaga
Približevanje zakonodaj — Znamke — Direktiva 89/104 — Ugledna znamka — Varstvo, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni (člen 5(2) Direktive) — Pogoji — Uporaba enakega ali podobnega znaka brez upravičenega razloga, s katero se izkoristi ali oškoduje razlikovalni učinek ali ugled znamke — Pojem upravičen razlog — Obseg
(Direktiva Sveta 89/104, člen 5(2))
Približevanje zakonodaj — Znamke — Direktiva 89/104 — Ugledna znamka — Varstvo, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni (člen 5(2) Direktive) — Pogoji — Uporaba enakega ali podobnega znaka brez upravičenega razloga, s katero se izkoristi ali oškoduje razlikovalni učinek ali ugled znamke — Pojem upravičen razlog — Znak, ki se uporablja pred prijavo znamke
(Direktiva Sveta 89/104, člen 5(2))
Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 21 in 34.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 28.)
Namen Prve direktive 89/104 o znamkah je na splošno najti ravnotežje med interesi imetnika znamke za ohranitev njene bistvene funkcije in interesi drugih gospodarskih subjektov v zvezi z razpoložljivostjo znakov, ki lahko označujejo njihovo blago in storitve.
Iz tega je mogoče sklepati, da varstvo pravic imetnika znamke v navedeni Direktivi torej ni brezpogojno, saj je med drugim z namenom uravnoteženja navedenih interesov omejeno na primere, v katerih je imetnik dovolj pozoren, da ugovarja uporabi znakov drugih gospodarskih subjektov, ki lahko kršijo njegovo znamko.
Vendar so v sistemu varstva znamk, kot je ta, ki je bil na podlagi Direktive 89/104 sprejet z Beneluško konvencijo o intelektualni lastnini (znamke in modeli), interesi tretje osebe, da v gospodarskem prometu uporabi znak, ki je podoben ugledni znamki, upoštevani v okviru člena 5(2) te direktive, s tem da lahko uporabnik navedenega znaka uveljavlja „upravičen razlog“.
Če namreč imetnik ugledne znamke uspe dokazati obstoj ene od kršitev, navedenih v členu 5(2) te direktive, in med drugim nepošteno izkoriščanje razlikovalnega učinka ali ugleda navedene znake, mora tretja oseba, ki uporabi znak, ki je podoben ugledni znamki, dokazati, da uporaba takega znaka temelji na upravičenem razlogu.
Iz tega je razvidno, da pojem „upravičen razlog“ ne zajema le objektivno nujnih razlogov, ampak se lahko navezuje tudi na subjektivne interese tretje osebe, ki uporablja znak, ki je enak ali podoben ugledni znamki.
Namen pojma „upravičen razlog“ ni ureditev sporov v zvezi z ugledno znamko in podobnim znakom, ki se je uporabljal pred prijavo te znamke, ali omejitev pravic, priznanih imetniku navedene znamke, ampak doseči ravnovesje med zadevnimi interesi ob upoštevanju interesov tretjega uporabnika tega znaka v posebnih okoliščinah člena 5(2) Direktive 89/104 in glede na široko varstvo te znamke. Pri tem sklicevanje tretje osebe na upravičen razlog za uporabo znaka, ki je podoben ugledni znamki, ne more pomeniti, da se tej osebi priznajo pravice, ki izhajajo iz registrirane znamke, obvezuje pa imetnika ugledne znamke, da dopusti uporabo podobnega znaka.
Sodišče je tako v točki 91 zgoraj navedene sodbe C‑323/09 Interflora in Interflora British Unit, ki se je nanašala na uporabo ključnih besed za referenciranje na internetu, presodilo, da če so v oglasu, ki se prikaže na internetu na podlagi ključne besede, ki ustreza ugledni znamki, predstavljeni – ne da bi bili pri tem ponujeni le ponaredki proizvodov ali storitev imetnika znamke, ne da bi škodovali ugledu znamke ali njenemu razlikovalnemu učinku in ne da bi oglas posegal v funkcije te znamke – proizvodi ali storitve, ki lahko nadomestijo proizvode ali storitve imetnika ugledne znamke, je treba ugotoviti, da gre pri taki uporabi načeloma za zdravo in lojalno konkurenco v sektorju zadevnih proizvodov ali storitev, torej za uporabo z „upravičenim razlogom“.
Pojma „upravičen razlog“ torej ni mogoče razlagati tako, da se omejuje na objektivno nujne razloge.
(Glej točke od 41 do 48.)
Člen 5(2) Prve direktive 89/104/EGS o znamkah je treba razlagati tako, da ima lahko imetnik ugledne znamke na podlagi „upravičenega razloga“ v smislu te določbe obveznost, da tretji osebi dopusti uporabo znaka, ki je podoben tej znamki, za proizvod, ki je enak proizvodu, za katerega je bila navedena znamka registrirana, če se dokaže, da se je ta znak uporabljal pred prijavo navedene znamke in da je bila njegova uporaba za enak proizvod dobroverna. Predložitveno sodišče mora pri preverjanju, ali je to tako, upoštevati zlasti:
|
— |
uveljavitev in ugled navedenega znaka pri upoštevni javnosti, |
|
— |
stopnjo podobnosti med proizvodi in storitvami, za katere se je isti znak prvotno uporabljal, in proizvodom, za katerega je bila ugledna znamka registrirana, in |
|
— |
gospodarsko in tržno pomembnost uporabe znaka, ki je podoben tej znamki, za ta proizvod. (Glej točko 60 in izrek.) |