7.4.2014

Uradni list Evropske unije

C 102/3

Sklep Sodišča (prvi senat) z dne 14. novembra 2013 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Juzgado de Primera Instancia e Instrucción no 1 de Catarroja, Juzgado de Primera Instancia no 17 de Palma de Mallorca – Španija) – Banco Popular Español SA proti Marii Teodolindi Rivas Quichimbo, Wilmarju Edgarju Cunu Pérezu (C-537/12), in Banco de Valencia SA proti Joaquínu Valldeperaus Tortosi, Maríi Ángeles Miret Jaume (C-116/13)

(Združeni zadevi C-537/12 in C-116/13) (1)

((Direktiva 93/13/EGS - Člen 99 Poslovnika Sodišča - Potrošniške pogodbe - Pogodba o hipotekarnem posojilu - Postopek izvršbe na podlagi hipoteke - Pristojnosti nacionalnega sodišča za izvršbo - Nedovoljeni pogoji - Merila presoje))

2014/C 102/04

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de Primera Instancia e Instrucción no 1 de Catarroja, Juzgado de Primera Instancia no 17 de Palma de Mallorca

Stranke

Tožeči stranki: Banco Popular Español SA (C-537/12), Banco de Valencia SA Jaume (C-116/13)

Tožene stranke: Maria Teodolinda Rivas Quichimbo, Wilmar Edgar Cun Pérez (C-537/12), Joaquín Valldeperas Tortosa, María Ángeles Miret Jaume (C-116/13)

Predmet

(C-537/12)

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Juzgado de Primera Instancia e Instrucción – Razlaga Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288) – Varstvo potrošnikov na področju posojil za nepremičnine – Razlog za ugovor, naveden v izvršilnem postopku, ki se nanaša na nedovoljenost pogoja iz posojilne pogodbe – Nacionalna zakonodaja o civilnem postopku, ki se uporablja za izvršilni postopek in ki izključuje tak razlog za ugovor – Nezmožnost nacionalnega sodnika, da presoja nedovoljenost takega pogoja

(C-116/13)

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Juzgado de Primera Instancia de Palma de Mallorca – Razlaga členov 3(1) in (3) in 7 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288) ter točk 1(e) in (g) in 2(a) priloge k tej direktivi – Varstvo potrošnikov na področju posojil za nepremičnine – Nacionalna zakonodaja v zvezi civilnimi postopki, ki se uporablja za postopek izvršbe na podlagi hipoteke – Pristojnosti nacionalnega sodišča

Izrek

Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah je treba razlagati tako, da nasprotuje ureditvi državi članice, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki izvršilnemu sodišču v okviru postopka izvršbe na podlagi hipoteke ne omogoča niti, da presodi – najsi bo po uradni dolžnosti ali na predlog potrošnika – o nedovoljenosti pogoja, ki je vsebovan v pogodbi, na podlagi katere je nastal zahtevan dolg in pomeni izvršilni naslov, niti da sprejme začasne ukrepe, med drugim zlasti ukrep prekinitve izvršilnega postopka, kadar je sprejetje teh ukrepov nujno za zagotovitev popolne učinkovitosti končne odločbe sodišča, ki odloča o vsebini tega postopka in je pristojno za presojo nedovoljenosti te določbe.

Člen 3(1) in (3) Direktive 93/13 in točke 1(e) in (g) ter 2(a) njene priloge je treba razlagati tako, da so za presojo nedovoljenosti določbe o poteku roka za hipotekarno posojilo, kakršna se obravnava v postopku v glavni stvari, pomembni zlasti naslednji dejavniki:

—	vprašanje, ali je možnost prodajalca ali ponudnika, da enostransko odpove pogodbo, odvisna od tega, da potrošnik ni izpolnil obveznosti, ki je bistvena v okviru zadevnega pogodbenega razmerja;

—	vprašanje, ali je ta možnost predvidena za primere, v katerih je taka neizpolnitev dovolj huda glede na trajanje in znesek posojila;

—	vprašanje, ali je ta možnost neskladna s pravili, ki se uporabljajo ob neobstoju sporazuma med strankama, tako da se potrošniku oteži, glede na postopkovna sredstva, ki jih ima na voljo, dostop do sodišča in uveljavljanje njegovih pravic do obrambe in

—	vprašanje, ali so v nacionalnem pravu predvidena ustrezna in učinkovita pravna sredstva, ki omogočajo potrošniku, zoper katerega se je uveljavljala taka določba, da odpravi učinke enostranske odpovedi posojilne pogodbe.

To mora presoditi nacionalno sodišče glede na vse okoliščine spora, o katerem odloča.

(1) UL C 38, 9.2.2013.UL C 171, 15.6.2013.