—

Za nične naj se razglasijo sklep predsednika Evropskega parlamenta, Jerzya Buzka, z dne 2. marca 2010, s katerim je bila za tožečo stranko določena izguba pravice do izplačila dnevnic za deset dni, ter sklepa predsedstva Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2010 in predsednika Evropskega parlamenta z dne 31. avgusta 2011, s katerima je bila zahteva tožeče stranke za poslansko imuniteto razglašena za nedopustno, in

—

podredno, naj se ugotovi, da noben od zgoraj navedenih sklepov ni veljaven ali da ne bi smel biti sprejet.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 8 Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije (UL 2010, C 84, str. 99), saj naj bi tožeča stranka govor z dne 24. februarja 2010 opravila v vlogi člana Evropskega parlamenta. V zadevnem govoru kot takem so bili napravljeni politični poudarki, saj naj bi bilo bistvenega pomena, da član Evropskega parlamenta lahko govori svobodno.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev svobode govora, saj naj člen 9(3) Poslovnika Evropskega parlamenta (UL 2011, L 116, str. 1) ne bi bil ustrezno upoštevan.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravice do neodvisnega in nepristranskega sodišča, kot je določena v členu 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj naj bi kakršna koli udeležba predsednika Parlamenta v postopku sprejemanja odločitve v obravnavani zadevi ali udeležba kogar koli, ki je bil prisoten na plenarnem zasedanju 24. februarja 2010 in si je ustvaril mnenje, onemogočala taki osebi, da sodeluje v takem postopku.

4.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na napačno razlago člena 152(1) in člena 153 Poslovnika Evropskega parlamenta, saj naj bi bilo treba sankcije, urejene v zadnjenevadeni določbi, razlagati ob upoštevanju odstavka 1 tega člena, ki se nanaša predvsem na hude kršitve reda ali motenja „s čimer se kršijo načela iz člena 9 …“.