15.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 305/7


Tožba, vložena 29. julija 2009 – Barloworld proti Komisiji

(Zadeva T-459/11)

2011/C 305/09

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Barloworld International, S.L. (Madrid, Španija) (zastopnika: F. Alcaraz Gutierrez in A. J. de la Cruz Martínez, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

člen 1(1) izpodbijanega sklepa razglasi za ničen v delu, v katerem je ugotovljeno, da člen 12(5) Texto Refundido de la Ley del Impuesto sobre Sociedades (zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – prečiščeno besedilo) (TRLIS) vsebuje elemente državne pomoči, urejene v členu 107(1) PDEU, pri čemer ne vsebuje obrazložitve, kot to zahteva člen 296 PDEU;

podredno v skladu z načelom varstva legitimnih pričakovanj razglasi za ničen člen 1(2) in (3) izpodbijanega sklepa, ker ne dopušča, da se za transakcije, izvedene od datuma objave sklepa o uvedbi formalnega postopka s strani Komisije (21. december 2007) do datuma objave izpodbijanega sklepa (21. maj 2011), v celotnem obdobju amortizacije še naprej uporablja davčni odbitek iz člena 12(5) TRLIS;

podredno, člen 1(4) in (5) izpodbijanega sklepa razglasi za ničen, ker ne vsebuje obrazložitve za vzpostavitev ureditve na podlagi domnevnega neobstoja pravnih ovir za čezmejne poslovne združitve, in

Komisiji Evropske unije naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo svoji tožbi navaja štiri razloge.

1.

Prvi razlog temelji na kršitvi člena 107(1), ker člen 12(5) TRLIS ne izpolnjuje pogojev za to, da bi se ga štelo za državno pomoč.

Člen 12(5), obravnavan znotraj celotnega španskega davčnega sistema, glede na besedilo člena 107(1) PDEU ne daje ekonomske prednosti. Po drugi strani je sporni ukrep splošen, pri čemer glede na prakso Komisije in sodno prakso Skupnosti ni mogoče sklepati, da je dejansko selektiven.

2.

Drugi razlog temelji na popolnem neobstoju obrazložitve izpodbijanega sklepa.

Sklep ne vsebuje obrazložitve, ki jo zahteva člen 296 PDEU, saj Komisija ni skrbno in nepristransko preučila vseh upoštevnih elementov, niti ni zadostno obrazložila zaključkov iz svojega sklepa. Konkretno vzbuja pozornost pomanjkljiva obrazložitev v zvezi z analizo obstoja ali neobstoja pravnih ovir pri čezmejnih poslovnih združitvah.

3.

Tretji razlog temelji na skladnosti ukrepa s členom 107(3) PDEU.

Cilj davčne amortizacije finančnega dobrega imena je – ob neobstoječem evropskem davčnem usklajevanju – odpravljanje ovir za čezmejne naložbe, saj odpravlja škodljivi učinek ovir za čezmejne poslovne združitve in usklajuje davčno obravnavo čezmejnih in domačih poslovnih združitev, kar zagotavlja, da sprejete odločitve v zvezi s takšnimi transakcijami temeljijo izključno na gospodarskih preudarkih in ne na davčnih preudarkih.

4.

Četrti razlog temelji na kršitvi načela varstva legitimnih pričakovanj, saj bi morala prehodna ureditev, ki izhaja iz uporabe navedenega načela, veljati do datuma objave Sklepa v Uradnem listu Evropske unije 21. maja 2011.

Sklep v zvezi s prevzemi zunaj Evropske unije je bil še v postopku odločanja, ko je bilo v prvem sklepu, ki se je nanašal na prevzeme znotraj Evropske unije, izrecno navedeno, da lahko zunaj Skupnosti obstajajo pravne ovire za čezmejne poslovne združitve, ki bi te transakcije postavile v drugačen pravni in dejanski položaj od transakcij znotraj Skupnosti. Zato je prvi sklep povzročil, da so imela nekatera podjetja legitimna pričakovanja glede španskega zakona, še zlasti tedaj, ko so spoznala, da je v veliki večini pravnih ureditev dejansko nemogoče izvesti transnacionalne poslovne združitve zunaj Evropske unije.