24.9.2011

Uradni list Evropske unije

C 282/24

Pritožba, ki jo je 14. junija 2011 vložil Ioannis Vakalis zoper sodbo, ki jo je 13. aprila 2011 izdalo Sodišče za uslužbence v zadevi F-38/10, Vakalis proti Komisiji

(Zadeva T-317/11 P)

2011/C 282/52

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Ioannis Vakalis (Luvinate, Italija) (zastopnik: S.A. Pappas, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnik Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano sodbo;

—	ugodi predlogom, podanim na prvi stopnji, razen temu, ki ga je Sodišče za uslužbence upravičeno štelo za nedopustnega;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta pritožba je vložena zoper sodbo Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 13. aprila 2011, izdano v zadevi F-38/10, Vakalis proti Komisiji.

Pritožnik navaja v utemeljitev pritožbe štiri razloge.

Prvi pritožbeni razlog se nanaša na nelogičnost sklepanja Sodišča za uslužbence, ki naj ne bi potegnilo zaključkov iz svojih lastnih ugotovitev; ugotovilo naj bi, da je Komisija tista, ki mora upoštevati spremembe menjalnega tečaja. Komisija pa naj tega vprašanja ne bi upoštevala. Obrazložitev izpodbijane sodbe naj torej ne bi bila logična.

Drugi pritožbeni razlog se nanaša na to, da se je Sodišče za uslužbence zmotilo glede vprašanja, ki mu je bilo zastavljeno. Iz izpodbijane sodbe naj bi izhajalo, da je Sodišče za uslužbence razumelo, da ga je pritožnik spraševal, ali je različno obravnavanje uradnikov, za katere veljajo splošne določbe za izvajanje členov 11 in 12 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom (v nadaljevanju: SDI) iz leta 1969, in uradnikov, za katere veljajo SDI iz leta 2004, nezakonito, medtem ko je bilo vprašanje, ki je bilo zastavljeno Sodišču za uslužbence, to, ali „so nove SDI diskriminatorne v tem smislu, da na enak način obravnavajo različne dejanske stane“. V tem smislu pritožnik uveljavlja, da je Sodišče za uslužbence nepravilno zavrnilo tožbeni razlog v zvezi s kršitvijo načela enakega obravnavanja.

Tretji pritožbeni razlog se nanaša na to, da je Sodišče za uslužbence spremenilo obrazložitev. Pritožnik trdi, da je bila obrazložitev SDI z vidika proračuna predstavljena šele na obravnavi in da se ta obrazložitev razlikuje od obrazložitve, ki je bila pritožniku dana v zavrnitvi njegove pritožbe (obrazložitve, ki jo je sicer Sodišče za uslužbence razglasilo za neprimerno). V skladu s sodno prakso Sodišče za uslužbence nima pristojnosti popraviti ali dopolniti pomanjkljive obrazložitve Komisije, tako da doda ali zamenja stališča, ki ne izhajajo iz same izpodbijane odločbe.

Četrti pritožbeni razlog se nanaša na očitno napako pri presoji, saj naj bi Sodišče za uslužbence zavrnilo tožbeni razlog v zvezi z načelom enakega obravnavanja, ker naj pritožnik ne bi dokazal obstoja neupravičenega različnega obravnavanja. Pritožnik pa naj bi dokazal, da zadevnega različnega obravnavanja ni upravičevala uvedba eura, kar naj bi bila izvirna obrazložitev zavrnitve pritožbe.