13.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 238/21

—

naj se odločba tožene stranke z dne 26. januarja 2011, kakor je bila spremenjena 15. aprila 2011 in ki po dosedanjem vedenju tožeče stranke še ni bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije, razglasi za nično;

—

naj se toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

—

Pri sanacijski klavzuli iz člena 8c(1)(a) nemškega zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Körperschaftssteuergesetz, v nadaljevanju: KStG) naj ne bi šlo za pomoč v smislu člena 107 PDEU. Pri klasifikaciji referenčnega sistema je tožena stranka storila napako, s tem ko je izhajala iz referenčnega sistema „Predpisi o odbitku izgube pri pravnih osebah, pri katerih pride do pridobitve deleža“. Tožeča stranka nasprotno meni, da je dejansko prenos izgub za nedoločen čas pravi referenčni sistem, pri čemer se tak prenos uporabi tudi v primeru davka od dohodkov pravnih oseb kot izraz objektivnega neto principa.

—

V členu 8c KStG predvidena prepoved prenosa izgube bi morala biti zato opredeljena kot izjema, medtem ko naj bi sanacijska klavzula iz člena 8c(1)(a) KStG pomenila – kot izjema od te prepovedi – ponovno uveljavitev splošnega pravila, ki tudi v primeru sanacije uveljavlja načelo sorazmernosti glede zmožnosti prispevati v državno blagajno (Leistungsfähigkeitsprinzip).

—

Tožena stranka sicer navaja, da „nemški sistem davkov od dohodkov pravnih oseb v veljavni različici pomeni referenčni sistem“, spregleda pa, da je po sprejetju zakona o pospeševanju gospodarske rasti (Wachstumsbeschleunigungsgesetz) pravni položaj v Zvezni republiki Nemčiji spremenjen. Po uvedbi klavzule o tihih rezervah v člen 8c KStG naj bi bilo mogoče v zdravih podjetjih izgube še naprej odštevati in prenašati, če sprememba imetnikov deležev ni večja od tihih rezerv ali jim je enaka. V tem pogledu bi bilo za zdrava podjetja klavzulo o tihih rezervah mogoče razumeti kot drugo plat sanacijske klavzule za podjetja v krizi, sicer bi bila podjetja, potrebna sanacije, celo strukturno prizadeta.

—

Neenako obravnavanje – ki ga graja tožena stranka – gospodarsko zdravih in sanacije potrebnih podjetij, do katerega pripelje uporaba sanacijske klavzule, naj v tem smislu ne bi pomenilo selektivnega ukrepa, temveč, nasprotno, konkretizacijo načela sorazmernosti glede zmožnosti prispevati v državno blagajno, ki je od nekdaj ustavnopravno utemeljeno v nemški ustavi. Zato naj bi šlo za notranjo logiko referenčnega sistema. Sanacijska klavzula naj bi bila v tem smislu skladna z temeljnimi ali vodilnimi načeli nemškega [davčnega] sistema.

—

Upoštevaje temeljna načela naj bi bila uvedba sanacijske klavzule v člen 8c KStG vsekakor ukrep, „ki je upravičen z naravo ali notranjo strukturo sistema“ in ki to notranjo strukturo le delno uveljavlja.