1

Predmet te zadeve je odmera stroškov, ki jih je imela družba Schwaaner Fischwaren GmbH (v nadaljevanju: Schwaaner Fischwaren) v okviru zadeve Rügen Fisch proti UUNT (C‑582/11 P).

2

Družba Rügen Fisch AG (v nadaljevanju: Rügen Fisch) je s pritožbo, vloženo 22. novembra 2011 na podlagi člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije, predlagala razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 21. septembra 2011 v zadevi Rügen Fisch proti UUNT – Schwaaner Fischwaren (SCOMBER MIX) (T‑201/09, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je to, prvič, zavrnilo njeno tožbo za razveljavitev odločbe četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 20. marca 2009 (zadeva R 230/2007‑4, v nadaljevanju: sporna odločba), s katero je bilo odobreno predlogu za delno razglasitev ničnosti znamke Skupnosti SCOMBER MIX, in ji, drugič, naložilo plačilo stroškov.

3

Sodišče je s sklepom z dne 10. julija 1012 v zadevi Rügen Fisch proti UUNT (C‑582/11P) to pritožbo zavrglo kot deloma očitno nedopustno in zavrnilo kot deloma očitno neutemeljeno. Poleg tega je Sodišče družbi Rügen Fisch naložilo stroške, ki sta jih imela UUNT in družba Schwaaner Fischwaren.

4

Ker med družbama Schwaaner Fischwaren in Rügen Fisch ni bilo dogovora o znesku stroškov navedenega postopka s pritožbo, ki se lahko povrnejo, je družba Schwaaner Fischwaren vložila ta predlog.

5

Družba Schwaaner Fischwaren Sodišču predlaga, naj znesek stroškov, ki se lahko povrnejo, odmeri na 18.875,85 EUR. Ta znesek je sestavljen tako:

6

Družba Schwaaner Fischwaren v zvezi s tem trdi, da so bili ti stroški nujni in niso prekomerni, zlasti glede na velik ekonomski pomen spora za njene dejavnosti. Svobodna uporaba opisnih pojmov naj bi bila namreč v ribiški industriji bistvenega pomena za proizvodnjo, distribucijo in oglaševanje, ki jih opravlja ta družba.

7

Družba Schwaaner Fischwaren Sodišču prav tako predlaga, naj ji dodeli znesek 300 EUR iz naslova stroškov tega postopka o odmeri stroškov.

8

Družba Rügen Fisch trdi, da mora družba Schwaaner Fischwaren nositi lastne stroške na podlagi člena 140(3) Poslovnika. V zvezi s tem trdi, da intervencija družbe Schwaaner Fischwaren v podporo UUNT pred Splošnim sodiščem ni bila nujna, pa tudi njena intervencija kot druga stranka v postopku s pritožbo ne, še posebej zato, ker je to podjetje v zelo veliki meri predložilo trditve, enake trditvam UUNT.

9

Podredno, družba Rügen Fisch trdi, da se stroški, katerih odmera se predlaga, ne povrnejo. Trdi zlasti, da se del računov, ki jih je družba Schwaaner Fischwaren priložila svojemu predlogu, nanaša na datum pred vložitvijo pritožbe, v kateri je bil izrečen sklep v zgoraj navedeni zadevi Rügen Fisch proti UUNT. Zato naj bi stroški svetovanja, ki so predmet teh računov, dejansko ustrezali stroškom, povezanim s postopkom za ugotavljanje ničnosti pred UUNT in njegovim odborom za pritožbe.

10

Družba Rügen Fisch prereka tudi dejstvo, da bi se družba Schwaaner Fischwaren lahko sklicevala na stroške zastopanja, ki sta jih zaračunala dva odvetnika, saj je glede na povprečno zapletenost zadeve zadostovala uporaba storitev enega odvetnika za zastopanje družbe Schwaaner Fischwaren.

11

Družba Rügen Fisch prav tako trdi, da zneski, zahtevani iz naslova DDV, niso predmet tega predloga, ker lahko družba Schwaaner Fischwaren kot podjetje, zavezano za DDV, od nemških davčnih organov pridobi povračilo ali odbitek tega davka.

12

Družba Rügen Fisch poleg tega prereka število ur in višino nagrade, ki so jo zaračunali svetovalci družbe Schwaaner Fischwaren. Glede na povprečno zapletenost zadeve naj bi bili stroški, ki se zahtevajo v zvezi s tem, prekomerni.

13

Nazadnje, družba Rügen Fisch meni, da znak „SCOMBER MIX“, ki je predmet postopka za ugotavljanje ničnosti, za družbo Schwaaner Fischwaren z ekonomskega vidika nima bistvenega pomena.

14

Glede dopustnosti tega predloga je treba ugotoviti, da je Sodišče v nasprotju s trditvijo družbe Rügen Fisch slednji v okviru zgoraj navedenega sklepa v zadevi Rügen Fisch proti UUNT naložilo plačilo stroškov postopka s pritožbo, ki sta jih imela UUNT in družba Schwaaner Fischwaren, in to na podlagi člena 69(2) Poslovnika Sodišča v različici, ki je veljala na dan tega sklepa.

15

Zato trditev družbe Rügen Fisch, s katero naj bi ta zatrjevala, da mora družba Schwaaner Fischwaren nositi lastne stroške na podlagi člena 140(3) Poslovnika Sodišča, pomeni neupoštevanje samega besedila zgoraj navedenega sklepa v zadevi Rügen Fisch proti UUNT.

16

V skladu s členom 144(b) Poslovnika, ki se v skladu s členom 184(1) tega poslovnika uporablja v postopkih, katerih predmet je pritožba, se za stroške, ki se lahko povrnejo, štejejo „nujni izdatki, ki jih imajo stranke zaradi postopka, predvsem potni stroški in dnevnice ter nagrada agentov, svetovalcev ali odvetnikov“.

17

Stroški, ki se lahko povrnejo so omejeni na tiste, ki jih imajo stranke zaradi postopka pred Sodiščem in na tiste, ki so bili za postopek nujni (sklepi z dne 6. januarja 2004 v zadevi Mulder in drugi proti Svetu in Komisiji, C-104/89 DEP, Recueil, str. I-1, točka 43; z dne 19. septembra 2012 v zadevi TDK Kabushiki Kaisha proti Aktieselskabet af; z dne 21. novembra 2001 v zadevi TDK Kabushiki Kaisha proti Aktieselskabet af, C‑197/07 P‑DEP, točka 12, in z dne 10. oktobra 2013 v zadevi OCVV proti Schräder, C‑38/09 P‑DEP, točka 18).

18

V zvezi z obravnavanim predlogom je treba navesti, kot je v bistvu zatrjevala družba Rügen Fisch, da se znatni del računov, ki jih je predložila družba Schwaaner Fischwaren, nanaša na storitve svetovanja, ki so se opravile pred dnem razglasitve izpodbijane sodbe, in sicer 21. septembra 2011, tudi stroški, povezani z vložitvijo vlog in zastopanjem te intervenientke pred Splošnim sodiščem na obravnavi 9. marca 2011. Poleg tega se določeni računi za plačilo nagrad nanašajo na svetovanje v okviru postopka za ugotavljanje ničnosti, ki je bil sprožen pred odborom za pritožbe UUNT.

19

Vendar je bila v zvezi s tem tožba družbe Rügen Fisch zavrnjena z izpodbijano sodbo, v kateri je Splošno sodišče odločilo o stroških, ki se nanašajo na to tožbo. Poleg tega je Sodišče z zgoraj navedenim sklepom v zadevi Rügen Fisch proti UUNT zavrnilo pritožbo, ki jo je družba Rügen Fisch vložila zoper to sodbo. Ker odločba Splošnega sodišča, vključno z odločitvijo o stroških, ni bila razveljavljena, mora tako Splošno sodišče presoditi zneske, ki se lahko povrnejo na podlagi postopka, ki je potekal pred njim v zadevi, v kateri je bila izrečena izpodbijana sodba in v kateri je bila družbi Schwaaner Fischwaren dovoljena intervencija (glej v tem smislu sklep z dne 11. januarja 2008 v združenih zadevah CEF in CEF Holdings proti Nederlandse Federatieve Vereniging voor de Groothandel op Elektrotechnisch Gebied in Technische Unie, C‑105/04 P‑DEP in C‑113/04 P‑DEP, točka 22).

20

Iz tega sledi, da stroški v zvezi s to tožbo, ki jih želi odmeriti družba Schwaaner Fischwaren, čeprav so lahko morebiti predmet ločenega predloga, predloženega Splošnemu sodišču pod pogoji, določenimi v členih od 87 do 92 njegovega Poslovnika in brez poseganja v člen 85 tega poslovnika, pa taki stroški ne bi mogli biti predmet obravnavanega predloga.

21

Izmed računov, ki jih je predložila družba Schwaaner Fischwaren, jih le šest v skupnem znesku 4052,77 EUR ustreza svetovanjem, ki so bila opravljena po razglasitvi izpodbijane sodbe.

22

Sodišče ob določitvi stroškov, ki se lahko povrnejo, upošteva vse okoliščine zadeve do trenutka razglasitve sklepa o odmeri stroškov, tudi nujne stroške postopka za odmero stroškov (sklepa z dne 20. maja 2010 v združenih zadevah Tetra Laval proti Komisiji, C‑12/03 P‑DEP in C‑13/03 P‑DEP, točka 42 in navedena sodna praksa, in z dne 12. oktobra 2012 v zadevi Zafra Marroquineros proti Calvin Klein Trademark Trust, C‑254/09 P‑DEP, točka 22).

23

V zvezi s tem je treba opozoriti, da sodišče Unije pri odločanju o predlogu za odmero stroškov ne sme upoštevati nacionalne tarife o odvetniških nagradah niti morebitnega dogovora, ki je bil v zvezi s tem sklenjen med zadevnima strankama in njunimi zastopniki ali svetovalci (zgoraj navedena sklepa v zadevi Tetra Laval proti Komisiji, točka 43 in navedena sodna praksa, in v zadevi TDK Kabushiki Kaisha proti Aktieselskabet z dne 21. novembra 2001, točka 15).

24

Prav tako iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora Sodišče Unije, ker pravo Unije ne vsebuje tarifnih določb ali določb v zvezi s potrebnim delovnim časom, po lastni presoji presoditi zadevne podatke, pri čemer mora upoštevati predmet in vrsto spora, njegov pomen z vidika prava Unije in njegovo zahtevnost v konkretni zadevi, obseg dela zastopnikov in svetovalcev, ki so sodelovali v postopku, in gospodarski pomen, ki ga ima spor za stranke (glej zlasti sklepe z dne 30. novembra 1994 v zadevi British Aerospace proti Komisiji, C-294/90 P-DEP, Recueil, str. I-5423, točka 13; z dne 16. maja 2013 v zadevi Deoleo proti Aceites del Sur-Coosur, C‑498/07 P‑DEP, točka 20, in z dne 10. julija 2012 v zadevi Norma Lebensmittelfilialbetrieb proti Yorma’s, C‑191/11 P‑DEP, točka 17).

25

Poleg tega je treba pri določanju zneska stroškov, ki se lahko povrnejo, upoštevati skupno število delovnih ur, ki ustrezajo opravljenim storitvam in se štejejo za objektivno nujne za zadevni postopek, ne glede na število odvetnikov, med katere je bilo razdeljeno delo (zgoraj navedena sklepa v zadevi Tetra Laval proti Komisiji, točka 56 in navedena sodna praksa, in v zadevi Deoleo proti Aceites del Sur-Coosur, točka 28).

26

Znesek stroškov, ki jih lahko povrne družba Schwaaner Fischwaren in so povezani s postopkom s pritožbo, v kateri je bil izrečen zgoraj naveden sklep v zadevi Rügen Fisch proti UUNT, je treba presoditi glede na ta merila.

27

V zvezi z zadevnimi ekonomskimi interesi glede na pomen znamk v trgovini ni sporno, da je imela družba Schwaaner Fischwaren določen interes, da bi bila izpodbijana sodba, s katero je Splošno sodišče zavrnilo tožbo družbe Rügen Fisch, vloženo zoper sporno odločbo, potrjena. Odbor za pritožbe UUNT je namreč s to odločbo ugodil predlogu za razglasitev delne ničnosti znamke Skupnosti SCOMBER MIX, ki ga je vložila družba Schwaaner Fischwaren, v tem primeru za proizvode iz razreda 29 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in sicer za „ribe v pločevinkah; konzervirane ribe; pripravki iz ribe, tudi z uporabo začimb, izvlečkov začimb, solat in zelenjave; gotove in pol‑gotove ribje jedi“.

28

V zvezi s predmetom spora je treba navesti, da gre za postopek s pritožbo, ki je omejen na pravna vprašanja in za predmet nima ugotavljanja dejanskega stanja. Poleg tega so oddelek za izbris UUNT, njegov odbor za pritožbe in Splošno sodišče pred pritožbo v sporu, ki je nastal na podlagi predloga za razglasitev ničnosti znamke SCOMBER MIX, ki ga je vložila družba Schwaaner Fischwaren, že opravili zaporedne preizkuse.

29

Glede pomena spora z vidika prava Unije je treba ugotoviti, da je pritožba vsebovala en razlog in se ni nanašala na nobeno novo pravno vprašanje ali posebno zapletenost. Poleg tega jo je Sodišče zavrglo kot deloma očitno nedopustno in deloma očitno neutemeljeno in to s sklepom, sprejetim na podlagi člena 119 Poslovnika v različici, ki je veljala takrat.

30

V zvezi z obsegom opravljenega dela je glede na zgoraj navedene ugotovitve očitno, da odgovor, ki ga je družba Schwaaner Fischwaren podala v okviru pritožbe, v kateri je bil izrečen zgoraj naveden sklep v zadevi Rügen Fisch proti UUNT, ni zahteval zelo poglobljene analize.

31

Nazadnje, v zvezi z zneski, ki se zahtevajo iz naslova DDV, je treba navesti, da ima družba Schwaaner Fischwaren, ker je davčna zavezanka za DDV, pravico, da od davčnih organov zahteva plačan DDV za blago in storitve, ki jih kupuje. DDV za to podjetje torej ne pomeni stroška kot takega in zato v tem primeru ne more zahtevati povračila plačanega DDV za stroške (glej v tem smislu zgoraj naveden sklep v zadevi Norma Lebensmittelfilialbetrieb proti Yorma’s, točka 24).

32

Glede na vse zgoraj navedeno je treba znesek 3000 EUR šteti za razumen in objektivno nujen za zagotovitev obrambe interesov družbe Schwaaner Fischwaren v okviru pritožbe, v kateri je bil izrečen sklep v zadevi Rügen Fisch proti UUNT.

33

Znesek 300 EUR, ki ga je zadnjenavedena zahtevala iz naslova stroškov, ki se nanašajo na obravnavani postopek odmere stroškov, je bil očitno razumen in objektivno upravičen.

Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) sklenilo:

Skupni znesek stroškov, ki jih mora družba Rügen Fisch AG povrniti družbi Schwaaner Fischwaren GmbH na podlagi pritožbe, v kateri je bil izrečen sklep z dne 10. julija 2012 v zadevi Rügen Fisch proti UUNT (C‑582/11 P), se odmeri na 3300 EUR.