Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Gerechtshof te Amsterdam (Nizozemska) 10. oktobra 2011 – UPC Nederland BV proti Gemeente Hilversum

(Zadeva C-518/11)

(2012/C 25/45)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Gerechtshof te Amsterdam

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: UPC Nederland BV

Nasprotna stranka v pritožbenem postopku: Gemeente Hilversum

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali storitev, ki jo sestavlja kabelski prenos prosto dostopnih radijskih in televizijskih programov in za katero se zaračunava tako strošek prenosa kot tudi znesek (strošek) za plačila izdajateljem radijskih in televizijskih programov in organizacijam za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v zvezi z objavo vsebin, spada na stvarno področje uporabe novega regulativnega okvira (za elektronska komunikacijska omrežja)?

(a)

Ali ima Gemeente ob upoštevanju liberalizacije telekomunikacijskega sektorja in ciljev novega regulativnega okvira, vključno z v njem določenim strogim postopkom usklajevanja in posvetovanja, ki se mora izvesti, preden se nacionalnemu regulativnemu organu podeli (izključna) pristojnost, da z ukrepi, kot je nadzor cen, posega v cene za končne uporabnike, še vedno pristojnost (nalogo), da varuje splošne interese svojih prebivalcev s poseganjem v cene za končne uporabnike prek klavzule o omejevanju cen?

(b)	Če je odgovor nikalen, ali novi regulativni okvir nasprotuje temu, da Gemeente uporabi klavzulo o omejevanju cen, dogovorjeno v okviru prodaje njenega kabelskega omrežja?

Če je odgovor na vprašanji 2(a) in (b) nikalen, se postavlja to vprašanje:

Ali je državni organ, kot je Gemeente, v primeru, kot je obravnavani, (prav tako) zavezan spoštovati načelo lojalnega sodelovanja v smislu prava Unije, če pri dogovoru o klavzuli o omejevanju cen in njeni kasnejši uporabi ne izvaja javne naloge, temveč deluje na podlagi pravice iz zasebnega prava (glej tudi vprašanje 4(a))?

Če se uporablja novi regulativni okvir in če mora Gemeente hkrati spoštovati načelo lojalnega sodelovanja:

(a)

Ali obveznost lojalnega sodelovanja v povezavi z novim regulativnim okvirom (oziroma njegovimi cilji), vključno z v njem določenim strogim postopkom usklajevanja in posvetovanja, ki se mora izvesti, preden se nacionalnemu regulativnemu organu podeli pristojnost, da z ukrepi, kot je nadzor cen, posega v cene za končne uporabnike, nasprotuje temu, da Gemeente uporabi klavzulo o omejevanju cen?

(b)

Če je odgovor nikalen, ali bi bil odgovor na vprašanje 4(a) drugačen za obdobje po tem, ko je Komisija v svojem dopisu izrazila resne dvome glede združljivosti nadzora cen, ki ga je predlagala OPTA, s cilji novega regulativnega okvira, navedenimi v členu 8 Okvirne direktive, zaradi česar je OPTA opustila sprejetje tega ukrepa?

(a)	Ali je člen 101 PDEU določba javnega reda, ki jo mora nacionalno sodišče uporabiti zunaj meja spora po uradni dolžnosti v smislu členov 24 in 25 nizozemskega zakonika o civilnem postopku?

(b)

Če je odgovor pritrdilen, v zvezi s katerimi dejstvi, ki so bila navedena v postopku, mora sodišče po uradni dolžnosti preučiti možnost uporabe člena 101 PDEU? Ali je sodišče to dolžno storiti tudi, če ta preučitev po tem, ko so stranke imele možnost, da se o tem izrečejo, (morda) vodi v dopolnitev dejstev v smislu člena 149 nizozemskega zakonika o civilnem postopku?

Če je treba člen 101 PDEU uporabiti zunaj meja spora strank po uradni dolžnosti, se ob upoštevanju (ciljev) novega regulativnega okvira njegove uporabe s strani OPTA in Evropske komisije ter dejstva, da so pojmi, kot sta pomembna tržna moč in razmejitev upoštevnih trgov, iz novega regulativnega okvira prilagojeni podobnim pojmom iz evropskega konkurenčnega prava, na podlagi navedenih dejstev v obravnavanem postopku postavljajo ta vprašanja:

(a)	Ali se Gemeente pri prodaji svojega kabelskega omrežja in v zvezi z dogovorom o klavzuli o omejevanju cen v tem okviru šteje za podjetje v smislu člena 101 PDEU (glej tudi vprašanje 3)?

(b)

Ali se klavzula o omejevanju cen šteje za pomembno omejitev (znatno omejitev) v smislu člena 101(1)(a) PDEU in kot je opisana v Obvestilu Komisije o sporazumih manjšega pomena, ki neznatno omejujejo konkurenco (de minimis) (2001/C 368/07, točka 11 (1))? Če je tako, ali je že zaradi tega podana znatna omejitev konkurence v smislu člena 101(1) PDEU? Če ni tako, ali so za odgovor pomembne okoliščine, ki so navedene v vprašanju 4(d) (glej spodaj)?

(c)

Če klavzula o omejevanju cen ne predstavlja znatne omejitve, ali (že) zaradi tega omejuje konkurenco, ker:

—	je nacionalni organ za varstvo konkurence ugotovil, da družba UPC z zaračunavanjem (višjih) cen za opravljanje storitev, ki ustrezajo kabelskemu prenosu osnovnega paketa, na istem trgu ni zlorabila svojega prevladujočega položaja;

—

je Komisija v svojem letter of serious doubt izrazila resne dvome o združljivosti (predhodne) regulacije cen za končne uporabnike (z nadzorom cen) za storitve, kot je kabelski prenos osnovnega paketa s strani družbe UPC, s cilji, opisanimi v členu 8 Okvirne direktive? Ali je za odgovor pomembna okoliščina, da je OPTA na podlagi letter of serious doubt opustila nadzor cen?

(d)

Ali pogodba, ki vsebuje klavzulo o omejevanju cen, znatno omejuje konkurenco v smislu člena 101(1) PDEU (tudi) ob upoštevanju dejstva, da:

—	se družba UPC v skladu z novim regulativnim okvirom šteje za podjetje s pomembno tržno močjo (Obvestilo de minimis, točka 7),

—	so si skoraj vse nizozemske občine, ki so v 90-ih letih svoja kabelska omrežja prodale kabelskim operaterjem, med njimi družbi UPC, v teh pogodbah pridržale pravico določanja cen osnovnih paketov (Obvestilo de minimis, točka 8)?

(e)

Ali pogodba, ki vsebuje klavzulo o omejevanju cen, ob upoštevanju dejstva, da:

—	se družba UPC v skladu z novim regulativnim okvirom šteje za podjetje s pomembno tržno močjo,

—

je OPTA evropski posvetovalni postopek – ki ga je treba v skladu z novim regulativnim okvirom izvesti, če bo načrtovani ukrep vplival na trgovino med državami članicami – izvedel za ukrep nadzora cen v zvezi s storitvami, kot je kabelski prenos osnovnega paketa s strani kabelskih operaterjev s pomembno tržno močjo, kot je družba UPC,

—	je bila takrat vrednost pogodbe 51 milijonov NLG (okoli 23 milijonov EUR),

—

so si skoraj vse nizozemske občine, ki so v 90-ih letih svoja kabelska omrežja prodale kabelskim operaterjem, med njimi družbi UPC, v teh pogodbah pridržale pravico določanja cen osnovnih paketov,

prizadane (ali bi lahko prizadela) trgovino med državami članicami v smislu člena 101(1) PDEU, pri čemer je ta učinek natančneje opisan v Smernicah o konceptu vpliva na trgovino, ki ga vsebujeta člena 81 in 82 Pogodbe (UL 2004, C 101, str. 81)?

Ali je nacionalno sodišče ob upoštevanju novega regulativnega okvira in resnih dvomov, ki jih je Komisija izrazila v letter of serious doubt glede združljivosti (predhodne) regulacije cen za končne uporabnike s cilji konkurenčnega prava, še vedno pristojno, da na podlagi člena 101(3) PDEU odloči, da se prepoved iz člena 101(1) PDEU za klavzulo o omejevanju cen ne uporablja? Ali je za odgovor na to vprašanje pomembna okoliščina, da je OPTA na podlagi letter of serious doubt opustila načrtovani nadzor cen?

Ali evropska sankcija ničnosti iz člena 101(2) PDEU ob upoštevanju okoliščin ob sklenitvi pogodbe (začetek liberalizacije telekomunikacijskega sektorja) in kasnejšega razvoja znotraj telekomunikacijskega sektorja, vključno z uveljavitvijo novega regulativnega okvira in s tem povezanimi resnimi pomisleki Komisije glede sprejetja ukrepa nadzora cen, pušča prostor za relativizacijo njene časovne veljavnosti?

(1) UL 2001, C 368, str. 13.