27.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 252/18

Pritožba, ki jo je Comap SA vložila 9. junija 2011 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 24. marca 2011 v zadevi T-377/06, Comap proti Komisiji

(Zadeva C-290/11 P)

2011/C 252/32

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: Comap SA (zastopnika: A. Wachsmann in S. de Guigné, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

—

primarno,

—

sodba Splošnega sodišča z dne 24. marca 2011 v zadevi Comap proti Komisiji (T-377/06) naj se na podlagi člena 256 PDEU in člena 56 Protokola št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije v celoti razveljavi;

—

predlogom, ki jih je podjetje Comap SA podalo v postopku na prvi stopnji pred Splošnim Sodiščem, naj se ugodi;

—

posledično,

—

odločba Evropske komisije C(2006) 4180 konč. z dne 20. septembra 2006 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva št. COMP/F-1/38.121 – Pribor (fitingi)) naj se razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na podjetje Comap SA, prav tako pa naj se razglasijo za nične razlogi, s katerimi je utemeljen njen izrek v delu, v katerem je s to odločbo podjetju Comap SA naložena globa;

—

podredno,

—

globa v znesku 18,56 milijonov EUR, ki je bila naložena podjetju Comap SA v členu 2(g) zgoraj navedene odločbe Evropske komisije, naj se na podlagi člena 261 PDEU razveljavi ali na podlagi člena 261 PDEU ustrezno zmanjša;

—

vsekakor naj se Evropski komisiji naloži plačilo vseh stroškov, vključno s stroški, ki so podjetju Comap SA nastali v postopku pred Splošnim sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja 4 razloge za pritožbo.

S prvim pritožbenim razlogom se podjetje Comap sklicuje na kršitev pravice do neodvisnega in nepristranskega sodišča, ker je bil nadzor Splošnega sodišča nad odločbo Komisije – institucije, ki izvaja naloge preiskovanja in sankcioniranja – omejen na očitno napačno uporabo prava in očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje, ne da bi bil opravljen neomejen sodni nadzor, ki bi temeljil na celotnem preizkusu dejanskega stanja zadeve in zlasti na predloženih dokazih.

Z drugim pritožbenim razlogom pritožnica Splošnemu sodišču očita, da je zanjo uporabilo preveč strogo razumevanje pojma „javno distanciranje“, ki pomeni kršitev zahtev v zvezi z načelom ozke razlage v kazenskem pravu, opredeljenim v členu 7(1) EKČP, ki določa, da se kazensko pravo ne uporablja široko v škodo obtoženca. S takim razumevanjem je kršeno tudi načelo, da je treba dvom razlagati v korist podjetja, na katerega je odločba naslovljena, in ki ga je treba upoštevati v okviru načela domneve nedolžnosti.

S tretjim pritožbenim razlogom se podjetje Comap sklicuje na izkrivljanje več dokazov, ki naj bi privedlo do napačne pravne kvalifikacije nekaterih dvostranskih stikov med pritožnico in eno od njenih konkurentk po pregledih Komisije.

S četrtim in zadnjim pritožbenim razlogom pritožnica nazadnje Splošnemu sodišču očita, da ni izpolnilo svoje obveznosti obrazložitve, ker je menilo, da je Komisija pravno zadostno dokazala, da je podjetje Comap sodelovalo pri enotni in trajajoči kršitvi po marcu 2001.