Pritožba, ki jo je 30. maja 2011 vložila Evropska komisija zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 22. marca 2011 v zadevi T-369/07, Republika Latvija proti Evropski komisiji

(Zadeva C-267/11 P)

2011/C 226/32

Jezik postopka: latvijščina

Stranke

Pritožnica: Evropska komisija (zastopnika: E. White in I. Rubene)

Druge stranke v postopku: Republika Latvija, Republika Litva, Slovaška republika, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska

Predlog

Pritožbeni razlog in bistvene trditve

Edini pritožbeni je se nanaša na nespoštovanje trimesečnega roka iz člena 9(3) Direktive 2003/87/ES.

Komisija meni, da je Splošno sodišče v okviru svoje analize združilo prvi in drugi stavek navedenega člena 9(3) zaradi česar njegova razlaga ni v skladu s cilji tega odstavka.

Ta razlaga navedenega člena 9(3) je v nasprotju z razlago Splošnega sodišča v drugi zadevi v kateri je to pravilno ocenilo, da člen 9(3),drugi stavek, predstavlja ločeno pravno podlago.

V svoji razlagi navedenega člena 9(3) se Komisija opira na besedilo določbe, pri čemer je ta razlaga tudi v celoti skladna s ciljem te določbe. Zato mora država članica, če Komisija zavrne nacionalni načrt razdelitve pravic, ki ji ga je predložila, spremeniti ta načrt ob upoštevanju očitkov Komisije pri čemer načrta ne more izvrševati dokler Komisija ne sprejme sprememb. Za sprejetje te odločbe o potrditvi sprememb ni določen noben rok.

Komisija navaja, da je bila sporna odločba, odločba glede sprememb nacionalnega načrta razdelitve pravic in ne glede samega nacionalnega načrta razdelitve pravic, ki je bil predložen.

Ob upoštevanju, da Splošno sodišče ni ocenilo, da člen 9(3), drugi stavek, določa ločen postopek, Komisija ocenjuje, da je dolžna predložene spremembe šteti za predložitev novega nacionalnega načrta razdelitve pravic in zato nepravilno uporabljati rok treh mesecev.