9.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 204/17

—

razveljavi točko 2 izreka sodbe Splošnega sodišča z dne 3. marca 2011 v povezanih zadevah od T-122/07 do T-124/07 v delu, v katerem se nanaša na ugotovitev Splošnega sodišča v točki 157 izpodbijane sodbe, da mora Komisija vsaki izmed družb določiti lastni delež zneska, ki je bil tem družbam naložen kot solidarnim dolžnicam;

—

razveljavi točko 3 izreka sodbe Splošnega sodišča z dne 3. marca 2011 v povezanih zadevah od T-122/07 do T-124/07, v delu, v katerem je Splošno sodišče v skladu z ugotovitvami iz točke 158 in v povezavi s točkami 245, 247, 262 in 263 izpodbijane sodbe na novo določilo globe, vključno z deležem glob, ki ga nosi vsaka posamična družba;

—

sodbo Splošnega sodišča z dne 3. marca 2011 v povezanih zadevah od T-122/07 do T-124/07 razveljavi v delu, iz katerega izhaja, da ima Komisija v skladu s točko 157 izpodbijane sodbe dolžnost, da vsaki izmed družb določi lastni delež zneska, ki je bil tem družbam naložen kot solidarnim dolžnicam;

—

sodbo Splošnega sodišča z dne 3. marca 2011 v povezanih zadevah od T-122/07 do T-124/07 razveljavi v delu, v katerem je Splošno sodišče v skladu z ugotovitvami iz točke 158 izpodbijane sodbe v točkah 245, 247, 262 in 263 sodbe določilo delež glob, ki ga nosi vsaka posamična družba, in tako spremenilo Odločbo Komisije C(2006) 6762 konč. z dne 24. januarja 2007 v zadevi COMP/F/38.899 – Plinsko izolirane stikalne naprave;

—

zavrne tožbe v zadevah T-122/07, T-123/07 in T-124/07, v katerih se predlaga razglasitev ničnosti člena 2(j), (k) in (l) Odločbe C(2006) 6762 konč.;

—

toženim strankam v pritožbenem postopku in tožečim strankam v postopku pred Splošnim sodiščem naj se naloži plačilo stroškov obeh postopkov.

1.

Komisiji naložena dolžnost, da določi individualno odgovornost, ki jo imajo solidarni dolžniki v njihovem medsebojnem razmerju, naj ne bi upoštevala omejenih pristojnosti in dolžnosti, ki jih ima Komisija na podlagi člena 23 Uredbe št. 1/2003 in naj bi posegala v nacionalne pravne rede. Te pristojnosti in dolžnosti naj bi se nanašale na zunanje razmerje, to je na določitev glob in po potrebi na določitev solidarne odgovornosti naslovnikov odločbe. Za notranje razmerje, ki je posledica določitve solidarne odgovornosti solidarnih dolžnikov, vključno z morebitnimi regresnimi zahtevki med solidarnimi dolžniki, naj bi se načeloma uporabljalo pravo držav članic.

2.

Splošno sodišče naj bi prekoračilo meje svoje neomejene sodne pristojnosti, ker je v zvezi z morebitnimi odškodninskimi zahtevki pred nacionalnimi sodišči na zavezujoč način določilo delež odgovornosti v notranjem razmerju.

3.

Dolžnosti, ki jo je vzpostavilo Splošno sodišče, da mora Komisija popolnoma določiti pravne učinke, ki izhajajo iz solidarne odgovornosti, naj ne bi bilo mogoče opreti na načelo individualizacije kazenskih sankcij, ki ga v zvezi s tem navaja Splošno sodišče; poleg tega naj bi bilo v nasprotju z načelom odgovornosti podjetja za kršitve členov 101 PDEU in 102 PDEU.

4.

Splošno sodišče naj bi presodilo ultra petita in v nasprotju z načelom kontradiktornosti postopka, ker je določilo odgovornosti v notranjem razmerju in tako posredno spremenilo odločbo, kar ni bilo niti predlagano niti predmet zadostne razprave.

5.

Splošno sodišče naj bi kršilo tudi obveznost obrazložitve, ker sodba bistvenih razlogov ne navaja z zadostno jasnostjo in ker ni obravnavalo argumentov Komisije glede solidarne odgovornosti.

6.

Nazadnje, sodba naj bi posegala v diskrecijsko pravico Komisije pri določitvi odgovornih oseb.