13.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 238/3


Pritožba, ki jo je 2. marca 2011 vložila Kraljevina Nizozemska zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi razširjeni senat) z dne 16. decembra 2010 v združenih zadevah T-231/06 in T-237/06, Kraljevina Nizozemska (T-231/06) in Nederlandse Omroep Stichting (NOS) (T-237/06) proti Evropski komisiji

(Zadeva C-105/11 P)

2011/C 238/04

Jezik postopka: nizozemščina

Stranke

Pritožnik: Kraljevina Nizozemska (zastopnika: C.M. Wissels in M. Noort, zastopnika)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Stichting Nederlandse Publieke Omroep, voorheen Nederlandse Omroep Stichting (NOS)

Predlog

Pritožnik predlaga:

naj se razveljavi sodba Splošnega sodišča z dne 16. decembra 2010 v združenih zadevah T-231/06 in T-237/06;

naj samo odloči v zadevi, tako da ugotovi ničnost odločbe Komisije 2008/136/ES (1) z dne 22. junija 2006, v delu, v katerem je Komisija v njej ugotovila, da se obravnava znesek 42,457 milijonov eurov kot nova državna pomoč in se mora vrniti kot del skupne vsote 76,327 milijonov eurov (z vštetimi obrestmi).

naj se Komisiji naloži plačilo stroškov, vključno s stroški postopka pred Sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

V pritožbi pritožnik uveljavlja, da je Splošno sodišče kršilo pravo Unije s tem, ko je podalo nepravilno razlago člena 107(1) PDEU in člena 108(1) ter 108(3) PDEU v povezavi s členom 1(b) Uredbe št. 659/1999 (2) in svoje presoje ni, ali vsaj ni zadostno, utemeljilo.

Pritožbeni razlogi obsegajo sledeče:

1.

Splošno sodišče je svojo presojo, da prenos pomeni novo pomoč, napačno oprlo na okoliščino, da je bil člen 109a Mediaweta vpeljan po začetku veljavnosti pogodbe.

2.

Splošno sodišče je svojo presojo, da prenos pomeni novo pomoč, napačno oprlo na merilo, da ta pomoč ustreza „določenim potrebam“ (javne radiotelevizije).

3.

Splošno sodišče je svojo presojo, da prenos pomeni novo pomoč, nepravilno oprlo na pomislek, da je javna radiotelevizija s tem prejela (posebno) prekomerno nadomestilo. Obseg možnega prekomernega nadomestila za vprašanje, ali prenos pomeni novo pomoč, ni upošteven. Vsekakor ugotovitev Sodišča ni zadostno utemeljena.

4.

Splošno sodišče je napačno presodilo, da za vprašanje, ali prenos pomeni novo pomoč, izvor prenosa ni upošteven. Sodišče s tem zanika razliko med novo in obstoječo pomočjo. Vsekakor ugotovitev Sodišča ni zadostno utemeljena.

5.

Splošno sodišče svoje presoje, da se ne da sklepati, da prenesene rezerve izvirajo iz letnega financiranja javne radiotelevizije, s čimer izvirajo iz obstoječe pomoči, ni zadostno utemeljilo.

6.

Splošno sodišče svoje presoje, da prenesena sredstva izvirajo iz ad hoc plačil in so s tem nova pomoč, ni zadostno utemeljilo.

7.

Tudi v primeru, da se morajo zgoraj prerekane ugotovitve Splošnega sodišča brati glede na njihovo medsebojno povezanost, ne bi mogle privesti do sklepa, da prenos pomeni novo pomoč.


(1)  Odločba Komisije z dne 22. junija 2006 o ad hoc financiranju nizozemskih javnih radiotelevizijskih postaj C 2/2004 (prej NN 170/2003) (UL 2008, L 49, str. 1).

(2)  Uredba Sveta z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, str. 1).