12.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 80/15

1.

Ali je treba Uredbo št. 261/2004 (1) in zlasti člen 4 te uredbe razlagati tako, da je njena uporaba omejena na zavrnitev vkrcanja, ki nastane zaradi prevelikega števila komercialnih rezervacij dejanskega letalskega prevoznika, ali se Uredba uporablja tudi za zavrnitev vkrcanja iz drugih razlogov, na primer zaradi operativnih težav?

2.

Ali je treba člen 2(j) Uredbe razlagati tako, da so upravičeni razlogi iz te določbe omejeni na dejavnike, ki se nanašajo na potnika, ali pa se lahko zavrnitev vkrcanja upraviči tudi iz drugih razlogov? Če je Uredbo treba razumeti tako, da se lahko vkrcanje upraviči tudi iz razlogov, ki se ne nanašajo na potnika, ali jo je potem treba razlagati tako, da je zavrnitev vkrcanja upravičena tudi v primeru prerazporeditve letov zaradi izrednih razmer, navedenih v uvodnih izjavah 14 in 15?

3.

Ali je treba Uredbo razlagati tako, da je lahko letalski prevoznik, ki je v razmerju do potnikov leta, odpovedanega zaradi izrednih razmer, oproščen odgovornosti, določene v členu 5(3) Uredbe, te odgovornosti oproščen tudi v razmerju do potnikov poznejših letov, če je negativne posledice neke izredne razmere – na primer stavke – ki je vplivala na njegovo delovanje, poskušal porazdeliti na krog potnikov, ki je večji kot skupina potnikov odpovedanega leta s tem, da je poznejše lete prerazporedil tako, da se potovanje nobenega potnika ni čezmerno zavleklo? Z drugimi besedami, ali se lahko letalski prevoznik na izredne razmere sklicuje tudi v razmerju do potnikov, na potovanje katerih zadevni dogodek ni neposredno vplival? Ali gre v tem smislu za občutno razliko, če je treba položaj in pravico do odškodnine potnika presojati po členu 4 Uredbe o zavrnitvi vkrcanja ali po členu 5 o odpovedi leta?