1

Družba New Yorker SHK Jeans GmbH & Co. KG, nekdanja New Yorker SHK Jeans GmbH (v nadaljevanju: New Yorker Jeans), v pritožbi predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 29. septembra 2011 v zadevi New Yorker SHK Jeans proti UUNT – Vallis K.-Vallis A. (FISHBONE) (T-415/09, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je bila zavrnjena njena tožba za razveljavitev odločbe prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 30. julija 2009 (zadeva R 1051/2008-1) (v nadaljevanju: sporna odločba) glede postopka z ugovorom, ki ga je proti zahtevi družbe New Yorker Jeans za registracijo besedne znamke FISHBONE vložila družba Vallis K.-Vallis A. & Co OE (v nadaljevanju: Vallis K.-Vallis A.).

2

Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1) je kodificirala in razveljavila Uredbo Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o blagovni znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, zvezek 17, poglavje 1, str. 146).

3

Člen 15 Uredbe št. 207/2009, naslovljen „Uporaba znamk Skupnosti“, določa:

„1.   Če v obdobju petih let po registraciji imetnik ni začel resno in dejansko uporabljati blagovne znamke Skupnosti v Skupnosti za blago ali storitve, za katere jo je registriral, ali če je bila takšna uporaba prekinjena v obdobju petih zaporednih let, se za blagovno znamko Skupnosti uporabljajo sankcije iz te uredbe, razen če obstajajo upravičeni razlogi za neuporabo.

[…]“

4

Člen 42 Uredbe št. 207/2009, naslovljen „Preizkus ugovora“, v oddelku 4, naslovljenem „Pripombe tretjih oseb in ugovor“, naslova IV, naslovljenega „Postopek registracije“, določa:

„1.   Pri preizkusu ugovora [UUNT] pozove stranke, kolikokrat je to potrebno, da vložijo pripombe v roku, ki ga postavi [UUNT], o navedbah drugih strank ali o svojih navedbah.

2.   Če tako zahteva prijavitelj, imetnik prejšnje znamke Skupnosti, ki je vložil pisni ugovor, priskrbi dokaz o tem, da se je v obdobju petih let pred datumom objave znamke Skupnosti prejšnja znamka Skupnosti resno in dejansko uporabljala v Skupnosti za blago ali storitve, za katere je registrirana in ki jih imetnik navaja kot razlog za ugovor, ali pa da obstajajo razlogi za neuporabo pod pogojem, da je bila prejšnja znamka Skupnosti na ta dan registrirana vsaj pet let. Če ustreznega dokazila ni, se ugovor zavrne. Če se je prejšnja znamka Skupnosti uporabljala le za del blaga ali storitev, za katere je registrirana, se za namene preizkusa ugovora šteje, da je registrirana le za ta del blaga ali storitev.

3.   Odstavek 2 se uporabi za prejšnje nacionalne znamke iz člena 8(2)(a), pri čemer se uporaba v državi članici, v kateri je prejšnja nacionalna znamka varovana, zamenja z uporabo v Skupnosti.

[…]“

5

Člen 76 Uredbe št. 207/2009, naslovljen „Preučevanje dejstev s strani Urada po uradni dolžnosti“, v oddelku 1, naslovljenem „Splošne določbe“, naslova IX, naslovljenega „Postopek“, določa:

„1.   V postopku [UUNT] preveri dejstva po uradni dolžnosti; vendar pa je [UUNT] v postopku v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije pri tem preizkusu omejen na zahtevani ukrep in na dejstva, dokaze in navedbe, ki so jih podale stranke.

2.   [UUNT] lahko spregleda dejstva, na katera se stranke niso sklicevale, ali dokaze, ki jih zadevne stranke niso predložile v ustreznem času.“

6

S pravilom 22(2) Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe št. 40/94 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 189), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1041/2005 z dne 29. junija 2005 (UL L 172, str. 4; v nadaljevanju: Uredba št. 2868/95), je določeno:

„Če mora stranka, ki ugovarja, predložiti dokaz o uporabi ali pokazati, da obstajajo ustrezni razlogi za neuporabo, jo [UUNT] pozove, naj zahtevani dokaz priskrbi v roku, ki ji ga določi. Če ugovarjajoča stranka takšnega dokaza ne priskrbi pred iztekom roka, [UUNT] ugovor zavrže.“

7

Splošno sodišče je dejansko stanje spora povzelo v točkah od 1 do 12 izpodbijane sodbe:

[…]

[…]

8

S tožbo, ki je bila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložena 14. oktobra 2009, je družba New Yorker Jeans Splošnemu sodišču predlagala, naj spremeni sporno odločbo in razglasi pritožbo za utemeljeno, ugovor za proizvode iz razreda 25 pa zavrne. Družba New Yorker Jeans je podredno predlagala razveljavitev te odločbe v delu, v katerem je bila pritožba zavrnjena in potrjena zavrnitev zahteve za registracijo za te proizvode.

9

Družba New Yorker Jeans je v obrazložitev tožbe med drugim uveljavljala tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev členov 42(2) in (3) ter 76(2) Uredbe št. 207/2009 in tudi pravila 22(2), drugi stavek, Uredbe št. 2868/95. V zvezi s tem je zatrjevala, da je odbor za pritožbe napačno odločil, da je oddelek za ugovore lahko upravičeno upošteval dodatne dokaze o uporabi prejšnje znamke, ki so bili predloženi po izteku roka, ki ga je UUNT določil na podlagi slednje določbe.

10

Splošno sodišče je opozorilo, potem ko se je v točkah 23 in 24 izpodbijane sodbe sklicevalo na sodbo z dne 13. marca 2007 v zadevi UUNT proti Kaulu (C-29/05 P, ZOdl. str. I-2213, točka 42), da iz člena 76(2) Uredbe št. 207/2009 izhaja, da je po splošnem pravilu ter če ni nasprotne določbe, predložitev dejstev in dokazov strank mogoča tudi po izteku rokov, ki za tako predložitev veljajo na podlagi določb navedene uredbe, in da tako UUNT nič ne prepoveduje, da upošteva dejstva in dokaze, ki so prepozno navedeni ali predloženi, in zavrnilo tožbeni razlog, ki ga je uveljavljala družba New Yorker Jeans, ter v bistvu razsodilo, kot izhaja iz točk od 25 do 34 navedene sodbe:

„25   […] Pravilo 22(2) Uredbe št. 2868/95 določa, da kadar mora stranka, ki ugovarja, na podlagi člena 42(2) in (3) Uredbe št. 207/2009 predložiti dokaz o resni in dejanski uporabi prejšnje znamke, jo UUNT pozove, naj zahtevani dokaz priskrbi v roku, ki ji ga določi. Pravilo 22 v drugem stavku dodaja, da mora UUNT ugovor zavreči, če stranka, ki ugovarja, takšnega dokaza ne priskrbi pred iztekom roka.

26   Iz drugega stavka te določbe izhaja, da predložitev dokazov o uporabi prejšnje znamke po izteku roka, določenega v ta namen, načeloma pomeni, da se ugovor zavrže, ne da bi imel UUNT v zvezi s tem diskrecijsko pravico. […]

[…]

30   […] Upoštevati je treba, da je [družba Vallis K.-Vallis A.] s predložitvijo upoštevnih dokazov, kot so zaprisežena izjava, računi in fotografije, ki so bili predloženi v določenem roku, 6. junija 2006, spoštovala rok, ki je določen v pravilu 22(2), drugi stavek, Uredbe št. 2868/95. Poleg tega ni sporno, da je UUNT na podlagi pripomb tožeče stranke, da ti dokazi niso bili zadostni, [družbi Vallis K.-Vallis A.] dal možnost, da do 14. januarja 2007 vloži svoje pripombe. V tem smislu pa je oddelek za ugovore smel upoštevati dokaze [družbe Vallis K.-Vallis A.], ki jih je v tem roku predložila skupaj s pripombami.

31   Pravilo 22(2) Uredbe št. 2868/95 je treba namreč razumeti tako, da ni prepovedano upoštevanje dodatnih dokazov, ki se zgolj dodajo drugim dokazom, ki so bili predloženi v določenem roku, ker prvotni dokazi niso bili neupoštevni, temveč je druga stranka zatrjevala, da so pomanjkljivi. Takšno razumevanje, ki nikakor ne jemlje pomena zgornjemu pravilu, velja še toliko bolj, ker [družba Vallis K.-Vallis A.] ni zlorabila določenih rokov z dobro poznano taktiko zavlačevanja ali z delovanjem iz očitne malomarnosti.

[…]

33   Ker v obravnavanem primeru dokazi, ki jih je [družba Vallis K.-Vallis A.] predložila po roku, ki ga je določil oddelek za ugovore, niso bili prvoten in edini dokaz o uporabi, pač pa je šlo za dodatne dokaze k upoštevnim dokazom, ki so bili predloženi v roku, okoliščina, da je tožeča stranka izpodbijala te dokaze, zadošča za utemeljitev, da je [družba Vallis K.-Vallis A.] dodatne dokaze predložila istočasno, ko je vložila pripombe. To, da so bili ti dokazi upoštevani, je omogočilo oddelku za ugovore in pozneje odboru za pritožbe, da sta lahko na podlagi vseh upoštevnih dejstev in dokazov odločila o resni in dejanski uporabi prejšnje znamke.

34   […] Ugotovitev, da je oddelek za ugovore bil povsem upravičen upoštevati kataloge, ki so bili predloženi 15. januarja 2007, se dalje zdi v skladu z bolj splošnim ciljem postopkov z ugovorom, v okviru katerega se je člen 76(2) Uredbe št. 207/2009 razlagal tako, da je treba upoštevati tudi dokaze, ki so predloženi po izteku roka, če so upoštevni in če faza postopka, v kateri so vloženi, in okoliščine, v katerih so vloženi, ne prepovedujejo njihove predložitve.“

11

Ker je Splošno sodišče zavrnilo tudi preostale tožbene razloge, ki jih je v obrazložitev svoje tožbe navedla družba New Yorker Jeans, je zavrnilo tudi tožbo.

12

Družba New Yorker Jeans s pritožbo Sodišču predlaga, naj razveljavi izpodbijano sodbo in ugodi njeni tožbi na prvi stopnji ali podredno, naj zadevo vrne Splošnemu sodišču v dokončno odločitev o sporu. Poleg tega predlaga, naj se UUNT naloži plačilo vseh stroškov.

13

UUNT predlaga, naj se pritožba zavrne in družbi New Yorker Jeans naloži plačilo stroškov.

14

Družba New Yorker Jeans v utemeljitev pritožbe navaja en sam pritožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev členov 42(2) in (3) ter 76(2) Uredbe št. 207/2009 in pravila 22(2) Uredbe št. 2868/95.

15

Zatrjuje, da je Splošno sodišče kršilo navedene določbe, ker je razsodilo, da je UUNT pravilno upošteval dodatna dokazila o uporabi prejšnje znamke, ki jih je družba Vallis K.-Vallis A. predložila 15. januarja 2007.

16

Družba New Yorker Jeans meni, ker dokazi, ki so bili predloženi v prvotnem roku, ki ga je UUNT določil, niso zadoščali za ugotovitev resne in dejanske uporabe prejšnje znamke, je UUNT moral na podlagi pravila 22(2), drugi stavek, Uredbe št. 2868/95 zavrniti ugovor, saj navedena določba vzpostavlja izjemo od pravila iz člena 76(2) Uredbe št. 207/2009.

17

Takšna razlaga naj ne bi neupravičeno škodila nasprotni stranki, ker je ta pred vložitvijo ugovora vedela, da bo na zahtevo morala dokazati resno in dejansko uporabo prejšnje znamke, sicer bo njen ugovor zavržen, saj ji je bil odobren dovolj dolgi rok, da bi to lahko storila, in da je imela tudi možnost zaprositi za podaljšanje tega roka. Poleg tega naj bi ta stranka, tudi če bi bil njen ugovor zavržen, ohranila pravico, da naknadno zahteva ugotovitev ničnosti na novo registrirane znamke.

18

Družba New Yorker Jeans, sklicujoč se na točko 44 zgoraj navedene sodbe UUNT proti Kaulu, podredno navaja, da naj bi, tudi če bi bilo treba šteti, da je bila predložitev dodatnih dokazov še dovoljena, Splošno sodišče kršilo pravilo iz člena 76(2) Uredbe št. 207/2009, v skladu s katerim mora UUNT preučiti, ali so prepozno predloženi dokazi upoštevni in ali faza postopka, v kateri so bili predloženi, ne nasprotuje njihovemu upoštevanju. V zvezi s tem naj bi UUNT zlorabil svojo diskrecijsko pravico in zanemaril obveznost učinkovitega vodenja postopka s tem, da ni preveril, ali obstoj novih dokazov upravičuje to prepozno predložitev, ker zgolj to, da druga stranka izpodbija dokaze, ki jih je predložila nasprotna stranka, ne pomeni novega dokaza.

19

UUNT zatrjuje, da je Splošno sodišče v izpodbijani sodbi pravilno razlagalo pravilo 22(2) Uredbe št. 2969/95, ker je štelo, da če so bili upoštevni dokazi o uporabi znamke kot v tem primeru predloženi v roku, ki je bil določen na podlagi te določbe, to ne nasprotuje naknadni predložitvi dodatnih dokazov o tej uporabi.

20

Poleg tega naj bi bila taka razlaga navedenega pravila 22(2) v skladu z načeli, ki jih je Sodišče oblikovalo v zgoraj navedeni sodbi UUNT proti Kaulu, sprejetje teh dokazov, ki so strogo dodatni, pa naj bi na splošno ustrezalo različnim merilom, določenim v isti sodbi.

21

Najprej je treba glede glavnega dela pritožbenega razloga, ki ga uveljavlja družba New Yorker Jeans, spomniti, da člen 76(2) Uredbe št. 207/2009 določa, da UUNT lahko spregleda dejstva, na katera se stranke niso sklicevale, ali dokaze, ki jih zadevne stranke niso predložile v ustreznem času.

22

Kot je presodilo Sodišče, je iz besedila te določbe razvidno, da je na splošno, in če ni nasprotne določbe, predložitev dejstev in dokazov strank mogoča tudi po izteku rokov, ki veljajo za tako predložitev v skladu z določbami Uredbe št. 207/2009, in da UUNT tako nič ne prepoveduje, da bi upošteval dejstva in dokaze, ki so prepozno navedeni ali predloženi (zgoraj navedena sodba UUNT proti Kaulu, točka 42).

23

Ta določba z natančno opredelitvijo, da se slednji „lahko“ v takem primeru odloči, da ne bo upošteval takih dokazov, UUNT namreč daje široko diskrecijsko pravico, pri čemer mora na tej točki obrazložiti svojo odločitev, ali jih bo upošteval (zgoraj navedena sodba UUNT proti Kaulu, točka 43).

24

Podrobneje, glede predložitve dokazov o resni in dejanski uporabi prejšnje znamke v okviru postopkov z ugovorom je treba navesti, da člen 42(2) Uredbe št. 207/2009 sicer določa, da imetnik prejšnje blagovne znamke Skupnosti, ki je vložil pisni ugovor, če tako zahteva avtor zahteve za registracijo, priskrbi dokaz o resni in dejanski uporabi, če pa ustreznega dokazila ni, se ugovor zavrne, saj navedena uredba ne vsebuje določbe, ki bi natančno določala rok, v katerem je treba predložiti takšne dokaze.

25

Nasprotno pa pravilo 22(2) Uredbe št. 2868/95 glede tega določa, da UUNT, če je vložen tak predlog, imetnika prejšnje znamke pozove, naj v roku, ki ga določi, priskrbi dokaz o uporabi znamke ali dokaže, da obstajajo ustrezni razlogi za njeno neuporabo.

26

V obravnavanem primeru je oddelek za ugovore pri UUNT uporabil navedeno določbo in družbi Vallis K.-Vallis A. določil rok za predložitev takega dokaza. Poleg tega ni sporno, da je družba Vallis K.-Vallis A. v tem roku predložila različne dokaze o uporabi prejšnje znamke.

27

Dalje je treba spomniti, da je z navedenim pravilom 22(2) v drugem stavku prav tako določeno, da se ugovor zavrže, če dokaz o uporabi znamke ni predložen v roku, ki ga določi UUNT.

28

Čeprav je v zvezi s tem iz besedila te določbe jasno razvidno, da mora UUNT zavreči ugovor po uradni dolžnosti, če v roku, ki ga določi, ni predložen noben dokaz o uporabi zadevne znamke, pa do takšnega zaključka ni mogoče priti, kadar so bili dokazi o takšni uporabi predloženi v tem roku.

29

V tem primeru in razen če se ne izkaže, da so navedeni dokazi popolnoma neupoštevni za namene dokazovanja resne in dejanske uporabe znamke, se postopek nadaljuje. Tako mora UUNT, kot določa člen 42(1) Uredbe št. 207/2009, pozvati stranke, kolikokrat je to potrebno, da vložijo pripombe glede obvestil, ki jim jih je poslal, ali o stališčih drugih strank. Če je v takih okoliščinah ugovor treba naknadno zavrniti, ker ni zadostnih dokazov o resni in dejanski rabi prejšnje znamke, ta zavrnitev ni posledica uporabe pravila 22(2) Uredbe št. 2868/95, ki je v bistvu postopkovna določba, temveč izključno materialnopravne določbe iz člena 42(2) Uredbe št. 207/2009.

30

Iz navedenega izhaja, tako kot je Splošno sodišče pravilno presodilo v izpodbijani sodbi, da je, če so bili, kot v obravnavanem primeru, dokazi, ki so upoštevni za namene dokazovanja resne in dejanske uporabe zadevne znamke predloženi v roku, ki ga je UUNT določil na podlagi pravila 22(2) Uredbe št. 2868/95, predložitev dodatnih dokazov glede takšne uporabe mogoča tudi po izteku navedenega roka. V takšnem primeru, tako kot je pravilno presodilo Splošno sodišče in na kar je bilo opozorjeno v točkah 22 in 23 te sodbe, UUNT nič ne prepoveduje, da upošteva prepozno vložene dokaze na podlagi diskrecijske pravice, ki mu jo daje člen 76(2) Uredbe št. 207/2009.

31

Iz tega sledi, da je treba glavni del edinega pritožbenega razloga zavrniti.

32

Dalje, družba New Yorker Jeans s podrednim delom tega pritožbenega razloga zatrjuje, da je Splošno sodišče ravnalo nepravilno s tem, da v obravnavanem primeru ni sankcioniralo zlorabe diskrecijske pravice s strani UUNT, ki ni preveril, ali so bili prepozno vloženi dokazi upoštevni in ali v fazi postopka, v kateri so bili vloženi, njihovo upoštevanje ni prepovedano.

33

Glede izvajanja te diskrecijske pravice UUNT za namene morebitnega upoštevanja prepozno predloženih dokazov je treba spomniti, da je Sodišče že razsodilo, da je to upoštevanje s strani UUNT, kadar odloča v okviru postopka z ugovorom, lahko zlasti upravičeno takrat, kadar meni, da po eni strani prepozno predloženi dokazi lahko zelo vplivajo na izid pri njemu vloženega ugovora, in po drugi, kadar faza postopka, v kateri je prišlo do te prepozne predložitve, in njegove okoliščine ne nasprotujejo upoštevanju teh dejstev in dokazov (zgoraj navedena sodba UUNT proti Kaulu, točka 44).

34

Vendar je glede tega iz dejanskih ugotovitev Splošnega sodišča razvidno, zlasti iz točk 33 in 34 izpodbijane sodbe, da je upoštevanje dokazov, ki jih je družba Vallis K.-Vallis A. prepozno predložila in ki dopolnjujejo upoštevne dokaze, ki jih je sprva predložila oddelku za ugovore in potem odboru za pritožbe, omogočilo sklepanje o obstoju dejanske in resne uporabe prejšnje znamke na podlagi vseh upoštevnih dejstev in dokazov in da faza postopka, v kateri so bili predloženi ti dodatni dokazi, in njegove okoliščine ne nasprotujejo takšnemu upoštevanju.

35

Ker tako ni sporno, da je upoštevanje dodatnih dokazov, ki so bili predloženi prepozno, UUNT omogočalo sklepanje o obstoju resne in dejanske uporabe prejšnje znamke, trditvi, s katero družba New Yorker Jeans temu organu očita, da ni preveril, ali so bili dokazi upoštevni, očitno ni mogoče pritrditi.

36

Poleg tega je treba navesti, da je Splošno sodišče v točki 31 izpodbijane sodbe ugotovilo, da družba Vallis K.-Vallis A. ni zlorabila določenih rokov z dobro znano taktiko zavlačevanja ali z ravnanjem iz očitne malomarnosti, ampak da je ta stranka dodatne dokaze predložila šele potem, ko je družba New Yorker Jeans ugovarjala upoštevnim dokazom, ki jih je družba Vallis K.-Vallis A. predložila na začetku.

37

Različne ugotovitve, do katerih je Splošno sodišče tako prišlo, ki so, kot izhaja iz točke 28 izpodbijane sodbe, vključene med ugotovitve, ki so to sodišče vodili k zavrnitvi trditev družbe New Yorker Jeans, da je odbor za pritožbe nepravilno odločil, da je smel v obravnavanem primeru oddelek za ugovore upoštevati tudi kataloge, ki so bili predloženi po roku, ne nakazujejo na napačno uporabo prava.

38

Iz navedenega izhaja, da podredni del edinega pritožbenega razloga, s katerim pritožnica Splošnemu sodišču očita, da ni sankcioniralo domnevne zlorabe diskrecijske pravice s strani UUNT, ki mu jo podeljuje člen 76(2) Uredbe št. 207/2009, ne more uspeti.

39

Ker torej edini pritožbeni razlog ni utemeljen v nobenem od dveh delov, ga je treba zavrniti.

40

Člen 184(2) Poslovnika določa, da kadar pritožba ni utemeljena, o stroških odloči Sodišče.

41

V skladu s členom 138(1) Poslovnika, ki velja za pritožbeni postopek na podlagi člena 184(1) Poslovnika, se neuspeli stranki na predlog naloži plačilo stroškov. UUNT je predlagal, naj se družbi New Yorker Jeans naloži plačilo stroškov in ker ta s svojimi pritožbenimi razlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo: