Zadeva C-544/11

Helga Petersen

in

Peter Petersen

proti

Finanzamt Ludwigshafen

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Rheinland-Pfalz)

„Svoboda opravljanja storitev — Prosto gibanje delavcev — Ureditev države članice, ki omogoča davčno oprostitev za dohodke od dela, opravljenega v okviru razvojne pomoči v drugi državi — Pogoji — Sedež delodajalca na nacionalnem ozemlju — Zavrnitev, če ima delodajalec sedež v drugi državi članici“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 28. februarja 2013

1. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Opredelitev upoštevnih določb prava Unije – Preoblikovanje vprašanj

   (člen 267 PDEU)

2. Prosto gibanje oseb – Delavci – Določbe prava Unije – Delavec s stalnim prebivališčem v državi članici, ki je zaposlen v podjetju druge države članice in svoje dejavnosti opravlja v tretji državi – Pogoji uporabe – Navezna okoliščina delovnega razmerja s pravom države članice

   (člen 45 PDEU)

3. Prosto gibanje oseb – Delavci – Omejitve – Izključitev davčne oprostitve za dohodke od dela, ki ga opravi delavec s stalnim prebivališčem v državi članici, ki je zaposlen v podjetju druge države članice – Nedopustnost – Upravičenost – Neobstoj

   (člen 45 PDEU)

4. Prosto gibanje oseb – Delavci – Omejitve – Delavec s stalnim prebivališčem v državi članici, ki svoje dejavnosti opravlja v tretji državi – Nacionalna ureditev, ki davčno oprostitev za dohodek tega delavca pogojuje s posredovanjem informacij s strani tretje države – Upravno sodelovanje na področju obdavčevanja – Direktiva 2011/16 – Obveznost vzajemne pomoči pristojnih organov države članice in tretje države – Neobstoj

   (člen 45 PDEU; direktivi Sveta 77/799 in 2011/16)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 23 in 24.)

2.  Določbe prava Unije se lahko uporabljajo za poklicne dejavnosti, ki se izvajajo zunaj ozemlja Unije, če delovno razmerje ohrani dovolj tesno povezavo z ozemljem. To načelo je treba razumeti tako, da zajema tudi primere, v katerih je delovno razmerje dovolj povezano s pravom ene izmed držav članic in torej z upoštevnim pravom Unije.

   Tako navezovanje lahko izhaja iz okoliščine, da je državljana Unije s stalnim prebivališčem v državi članici zaposlilo podjetje s sedežem v drugi državi članici, za katero ta državljan opravlja svoje dejavnosti. Okoliščina, da v okviru razvojne pomoči namensko opravlja dejavnost izključno v tretji državi, ne more omajati elementov navezovanja na pravo Unije.

   (Glej točke od 41 do 43.)

3.  Člen 45 PDEU je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi države članice, v skladu s katero so dohodki iz zaposlitve, ki jih prejme neomejeno zavezani dohodninski zavezanec, rezident te države članice, oproščeni dohodnine, če ima delodajalec sedež v tej državi članici, niso pa oproščeni dohodnine, če ima sedež v drugi državi članici.

   Taka ureditev pomeni omejitev prostega gibanja delavcev in zadevna država članica se ne more sklicevati na to, da ne more zaprositi druge države članice za sodelovanje pri poizvedbah ali zbiranju informacij za pravilno odmero zadevnih davkov in dajatev, zato da bi upravičila zavrnitev davčne ugodnosti. Zadevnim davčnim organom namreč nič ne preprečuje, da od davčnih zavezancev zahtevajo dokaze, za katere menijo, da so za to potrebni, in po potrebi zavrnejo zahtevano oprostitev, če ti dokazi niso predloženi. Ni namreč mogoče vnaprej izključiti možnosti, da bo davčni zavezanec lahko predložil upoštevna dokumentarna dokazila, ki bodo davčnim organom države članice obdavčitve omogočila jasno in natančno ugotoviti, da se ni poskušal izogniti plačevanja davkov ali jih zaobiti. V zvezi s tem ni mogoče a priori izključiti možnosti, da bi davčni zavezanec lahko predložil ustrezne dokaze, na podlagi katerih bi davčni organi države članice obdavčitve lahko jasno in natančno preverili, da davčni zavezanec izpolnjuje pogoje za upravičenje do zadevne davčne ugodnosti.

   (Glej točke 46, 51, 52, 62 in izrek.)

4.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 55.)