Zadeva C-515/11

Deutsche Umwelthilfe eV

proti

Zvezni republiki Nemčiji

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Berlin)

„Dostop javnosti do informacij o okolju — Direktiva 2003/4/ES — Pristojnost držav članic, da iz pojma ‚organ oblasti‘ iz te direktive izključijo organe, ki opravljajo zadeve iz zakonodajne pristojnosti — Meje“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 18. julija 2013

Okolje – Prost dostop do informacij – Direktiva 2003/4 – Odstopanja – Možnost držav članic, da iz pojma organa oblasti izključijo institucije ali organe, ki opravljajo zadeve iz zakonodajne pristojnosti – Uporaba za ministrstva, ki pripravljajo in sprejemajo normativne pravne akte na podlagi zakonskega pooblastila – Izključitev

(Direktiva 2003/4 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 2, točka 2, drugi pododstavek)

Člen 2, točka 2, drugi pododstavek, prvi stavek, Direktive 2003/4 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive 90/313 je treba razlagati tako, da se možnost, ki jo ta določba daje državam članicam, da se za organe oblasti, ki so zavezani odobriti dostop do informacij o okolju, ki jih imajo, ne štejejo organi ali institucije, kadar delujejo v zakonodajni pristojnosti, ne more nanašati na ministrstva, kadar ta pripravljajo in sprejemajo normativne pravne akte na podlagi zakonskega pooblastila.

V zvezi s tem te določbe ni mogoče razlagati tako, da širi svoje učinke prek tega, kar je nujno potrebno za zaščito interesov, ki naj bi jih zagotavljala, obseg odstopanj, ki jih določa, pa je treba določiti ob upoštevanju ciljev navedene direktive. Specifika zakonodajnega postopka in njegove posebne značilnosti namreč utemeljujejo posebno ureditev aktov, sprejetih pri izvajanju zakonodajnih pristojnosti glede pravice do obveščenosti, kot je določena v Aarhuški konvenciji o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah in Direktivi 2003/4. Iz tega izhaja, da narava zadevnega akta in zlasti okoliščina, da je šlo za splošni akt, sama po sebi ne more organa, ki ta akt sprejme, oprostiti od obveznosti, ki izhajajo iz te direktive.

Nazadnje, ker v pravu Unije za uporabo člena 2, točka 2, drugi pododstavek, prvi stavek, Direktive 2003/4 ni določbe v zvezi z zakonom ali enakovrednim predpisom, je ta presoja odvisna od držav članic, pod pogojem, da se ne ogrozi polni učinek te direktive.

(Glej točke 22, 29, 30, 35 in 36 ter izrek.)

Zadeva C-515/11

Deutsche Umwelthilfe eV

proti

Zvezni republiki Nemčiji

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Berlin)

„Dostop javnosti do informacij o okolju — Direktiva 2003/4/ES — Pristojnost držav članic, da iz pojma ‚organ oblasti‘ iz te direktive izključijo organe, ki opravljajo zadeve iz zakonodajne pristojnosti — Meje“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 18. julija 2013

Okolje — Prost dostop do informacij — Direktiva 2003/4 — Odstopanja — Možnost držav članic, da iz pojma organa oblasti izključijo institucije ali organe, ki opravljajo zadeve iz zakonodajne pristojnosti — Uporaba za ministrstva, ki pripravljajo in sprejemajo normativne pravne akte na podlagi zakonskega pooblastila — Izključitev

(Direktiva 2003/4 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 2, točka 2, drugi pododstavek)

Člen 2, točka 2, drugi pododstavek, prvi stavek, Direktive 2003/4 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive 90/313 je treba razlagati tako, da se možnost, ki jo ta določba daje državam članicam, da se za organe oblasti, ki so zavezani odobriti dostop do informacij o okolju, ki jih imajo, ne štejejo organi ali institucije, kadar delujejo v zakonodajni pristojnosti, ne more nanašati na ministrstva, kadar ta pripravljajo in sprejemajo normativne pravne akte na podlagi zakonskega pooblastila.

V zvezi s tem te določbe ni mogoče razlagati tako, da širi svoje učinke prek tega, kar je nujno potrebno za zaščito interesov, ki naj bi jih zagotavljala, obseg odstopanj, ki jih določa, pa je treba določiti ob upoštevanju ciljev navedene direktive. Specifika zakonodajnega postopka in njegove posebne značilnosti namreč utemeljujejo posebno ureditev aktov, sprejetih pri izvajanju zakonodajnih pristojnosti glede pravice do obveščenosti, kot je določena v Aarhuški konvenciji o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah in Direktivi 2003/4. Iz tega izhaja, da narava zadevnega akta in zlasti okoliščina, da je šlo za splošni akt, sama po sebi ne more organa, ki ta akt sprejme, oprostiti od obveznosti, ki izhajajo iz te direktive.

Nazadnje, ker v pravu Unije za uporabo člena 2, točka 2, drugi pododstavek, prvi stavek, Direktive 2003/4 ni določbe v zvezi z zakonom ali enakovrednim predpisom, je ta presoja odvisna od držav članic, pod pogojem, da se ne ogrozi polni učinek te direktive.

(Glej točke 22, 29, 30, 35 in 36 ter izrek.)