—

za Iberia, Líneas Aéreas de España SA J. Bejerano Fernández, procurador,

—

za francosko vlado G. de Bergues in M. Perrot, zastopnika,

—

za finsko vlado H. Leppo, zastopnica,

—

za Evropsko komisijo K. Simonsson in R. Vidal Puig, zastopnika,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 2(j), 3(2) in 4(3) Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 10).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med G. Rodríguez Cachafeiro in M. R. Martínez-Reboredo Varela-Villamor na eni strani ter letalsko družbo Iberia, Líneas Aéreas de España SA (v nadaljevanju: Iberia) na drugi strani, ker je ta družba zavrnila izplačilo odškodnine prvonavedenima zaradi zavrnitve njunega vkrcanja na let od Madrida (Španija) do Santa Dominga (Dominikanska republika).

3

Člen 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 295/91 z dne 4. februarja 1991 o vzpostavljanju skupnih pravil za sistem odškodnin za zavrnjeno vkrcanje v rednem zračnem prevozu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 1, str. 306), ki je veljala do 16. februarja 2005, je določal:

„Ta uredba vzpostavlja skupna minimalna pravila, ki veljajo, kadar je potnikom zavrnjen dostop do rednega leta s prevelikim številom rezervacij, za katerega imajo veljavno vozovnico in potrjeno rezervacijo, z odletom z letališča, ki se nahaja na ozemlju države članice, za katero velja Pogodba [ES], ne glede na državo, kjer ima letalski prevoznik sedež, državljanstvo potnika in namembni kraj.“

4

V prvi, tretji, četrti, deveti in deseti uvodni izjavi Uredbe št. 261/2004 je navedeno:

[…]

[…]

5

Člen 2 Uredbe št. 261/2004, naslovljen „Opredelitve pojmov“, določa:

„V tej uredbi:

[…]

[…]“

6

Člen 3 navedene uredbe, naslovljen „Področje uporabe“, v odstavku 2 določa:

„Odstavek 1 se uporablja pod pogojem, da:

[…]“

7

Člen 4 Uredbe št. 261/2004, naslovljen „Zavrnitev vkrcanja“, določa:

„1.   Kadar dejanski letalski prevoznik utemeljeno pričakuje zavrnitev vkrcanja na letu, naj najprej pozove prostovoljce, da se odpovejo svojim rezervacijam v zameno za storitve pod pogoji, o katerih se dogovorita zadevni potnik in dejanski letalski prevoznik. Prostovoljcem se ponudi, poleg storitev iz tega odstavka, tudi pomoč v skladu s členom 8.

2.   Kadar število prostovoljcev ni zadostno, da bi omogočilo vkrcanje drugih potnikov z rezervacijo, dejanski letalski prevoznik lahko zavrne vkrcanje potnikov proti njihovi volji.

3.   Kadar je vkrcanje potnikom zavrnjeno proti njihovi volji, jim dejanski letalski prevoznik takoj izplača odškodnino v skladu s členom 7 in ponudi pomoč v skladu s členoma 8 in 9.“

8

Člen 7 te uredbe, naslovljen „Pravica do odškodnine“, v odstavku 1 določa:

„Pri sklicevanju na ta člen potniki prejmejo odškodnino v višini:

[…]“

9

Člena 8 in 9 navedene uredbe v povezavi s členom 4 te uredbe določata pravico do povračila stroškov ali spremembe poti potnikov ter pravico do oskrbe potnikov, ki jim je bilo zavrnjeno vkrcanje.

10

G. Rodríguez Cachafeiro in M. R. Martínez-Reboredo Varela-Villamor, tožeči stranki v sporu o glavni stvari, sta vsak zase pri družbi Iberia kupila letalsko vozovnico za potovanje iz A Coruñe (Španija) v Santo Domingo. Ta vozovnica je zajemala dva leta: let IB 513, A Coruña–Madrid, 4. decembra 2009 (13:30–14:40) in let IB 6501, Madrid–Santo Domingo, istega dne (16:05–19:55).

11

Potnika sta v okoliščinah, predvidenih v členu 3(2) Uredbe št. 261/2004, na okencu za prijavo na lete družbe Iberia na letališču v A Coruñi oddala prtljago neposredno do končnega namembnega kraja in izročena sta jima bila vstopna kupona za zaporedna leta.

12

Prvi od letov je imel uro in petindvajset minut zamude. Družba Iberia, ki je predvidela, da bosta potnika zaradi navedene zamude zamudila povezovalni let v Madridu, je ob 15:17 preklicala njuna vstopna kupona za let ob 16:05. Predložitveno sodišče navaja, da sta ob prihodu v Madrid prišla na izhod za vkrcanje, ko je družba še zadnjič pozvala potnike k vkrcanju. Osebje družbe Iberia jima je preprečilo vkrcanje z obrazložitvijo, da sta bila njuna vstopna kupona preklicana in njuni mesti dodeljeni drugima potnikoma.

13

Tožeči stranki iz spora o glavni stvari sta čakali do naslednjega dne, da sta v Santo Domingo odpotovali z drugim letom, in sta v končni namembni kraj prispeli s 27-urno zamudo.

14

G. Rodríguez Cachafeiro in M. R. Martínez-Reboredo Varela-Villamor sta 23. februarja 2010 pri Juzgado de lo Mercantil no 2 A Coruña vložila tožbo, s katero sta predlagala, naj se družbi Iberia v skladu s členoma 4(3) in 7(1)(c) Uredbe št. 261/2004 naloži izplačilo odškodnine 600 EUR vsakemu od njiju zaradi „zavrnitve vkrcanja“. Družba Iberia je nasprotovala tem trditvam, ob tem pa navedla, da dejstva, na podlagi katerih je bila vložena tožba pri tem sodišču, ne pomenijo „zavrnitve vkrcanja“, ampak jih je treba pojmovati kot zamujeno zvezo, ker o zavrnitvi njunega vkrcanja ni bilo odločeno zaradi preveč rezervacij, ampak zaradi zamujanja prejšnjega leta.

15

Predložitveno sodišče poleg tega navaja, da je družba Iberia dodelila odškodnino, določeno v členih 4(3) in 7 Uredbe št. 261/2004 sedmim potnikom, ki jim je zavrnila vkrcanje na zadevni let Madrid–Santo Domingo.

16

V zvezi s tem se navedeno sodišče sprašuje, ali se pojem „zavrnitev vkrcanja“ nanaša izključno na položaje, v katerih je bilo za letalske lete od samega začetka opravljeno preveč rezervacij, ali pa se lahko nanaša tudi na položaje, kakršen je položaj tožečih strank iz spora v glavni stvari.

17

V teh okoliščinah je Juzgado de lo Mercantil no 2 v A Coruña prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je mogoče v okvir določbe glede zavrnitve vkrcanja iz člena 2(j) v povezavi s členoma 3(2) in 4(3) [Uredbe št. 261/2004] šteti tudi primer, v katerem letalska družba prevoznica zavrne vkrcanje zaradi zamude prvega leta, navedenega na vozovnici – pri čemer je za zamudo odgovorna ona – in napačno presodi, da potniki ne bodo pravočasno prispeli na drugi let, ter dovoli, da njihova mesta zasedejo drugi potniki?“

18

Predložitveno sodišče z vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 2(j) Uredbe št. 261/2004 v povezavi s členom 3(2) te uredbe razlagati tako, da pojem „zavrnitev vkrcanja“ vključuje položaj, v katerem letalski prevoznik v okviru ene pogodbe o prevozu, ki zajema več rezervacij letalskih letov, ki si neposredno sledijo in za katere je bila prijava opravljena sočasno, nekaterim potnikom zavrne vkrcanje, ker ima prvi let, zajet v njihovi rezervaciji, zamudo, ki se pripiše temu prevozniku, in je ta prevoznik napačno predvidel, da ti potniki ne bodo prispeli pravočasno, da bi se vkrcali na drugi let.

19

Glede tega je treba spomniti, da v skladu s členom 2(j) Uredbe št. 261/2004 opredelitev „zavrnitev vkrcanja“ predpostavlja, da letalski prevoznik potniku zavrne prevoz z letom, za katerega je imel rezervacijo, čeprav se želi vkrcati pod pogoji, določenimi v členu 3(2) navedene uredbe, razen kadar obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev vkrcanja, zlasti razlogi iz navedenega člena 2(j).

20

V zadevi v glavni stvari vprašanje, ki ga je postavilo predložitveno sodišče, temelji na predpostavki, da sta se tožeči stranki iz spora o glavni stvari želeli vkrcati na let Madrid–Santo Domingo pod pogoji, določenimi v členu 3(2) Uredbe št. 261/2004. Poleg tega je iz spisa razvidno, da se je tožečima strankama preprečilo vkrcanje na ta let, ker je bila njuna rezervacija preklicana zaradi registrirane zamude njunega prejšnjega leta od A Coruñe do Madrida, ne pa zaradi morebitnega nespoštovanja navedenih pogojev.

21

Ne glede na morebitne posledice dejstva, da sta tožeči stranki iz spora v glavni stvari zaradi navedene zamude prispeli na končni namembni kraj (Santo Domingo) s 27-urno zamudo glede na uro, predvideno ob rezervaciji njunega potovanja, je treba ugotoviti, da glede vzrokov, zaradi katerih letalski prevoznik zavrne vkrcanje potnikov, ki imajo rezervacijo in se želijo vkrcati v skladu s predpisi, besedilo člena 2(j) Uredbe št. 261/2004 te zavrnitve ne veže na položaj „prevelikega števila rezervacij“ za zadevni let, ki ga zadevni prevoznik ustvari iz ekonomskih razlogov.

22

V zvezi s sobesedilom navedene določbe in ciljev, ki jim sledi ureditev, katere del je, je iz tretje, četrte, devete in desete uvodne izjave Uredbe št. 261/2004, pa tudi iz osnutka te uredbe in še posebej iz predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči letalskim potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov, ki ga je Komisija Evropskih skupnosti predstavila 21. decembra 2001 (COM(2001) 784 final), razvidno, da je zakonodajalec Skupnosti želel s sprejetjem te uredbe zmanjšati število potnikov, ki se jim zavrne vkrcanje proti njihovi volji, z zapolnitvijo praznin v Uredbi št. 295/91, ki je bila v skladu z njenim členom 1 omejena na določitev skupnih minimalnih pravil, ki veljajo, kadar je potnikom zavrnjen dostop do rednega leta s preveč rezervacij.

23

V teh okoliščinah je navedeni zakonodajalec v členu 2(j) Uredbe št. 261/2004 iz opredelitve „zavrnitev vkrcanja“ izbrisal vsakršno napotitev na vzrok, zaradi katerega prevoznik potnikom zavrne prevoz.

24

Tako je zakonodajalec Unije razširil obseg navedene opredelitve prek same zavrnitve vkrcanja zaradi preveč rezervacij, kot je prej določal člen 1 Uredbe št. 295/91, in dal tej opredelitvi širši pomen, ki se nanaša na skupek primerov, v katerih letalski prevoznik potnikom zavrne prevoz.

25

Ta razlaga je potrjena z ugotovitvijo, da bi omejitev pojma „zavrnitev vkrcanja“ na primere prevelikega števila rezervacij v praksi povzročila občutno zmanjšanje varstva potnikov na podlagi Uredbe št. 261/2004 in bi bila v nasprotju s ciljem te uredbe, navedenim v njeni prvi uvodni izjavi, ki je zagotavljati visoko raven varstva potnikov, kar upravičuje široko razlago pravic, priznanih potnikom (glej v tem smislu sodbi z dne 10. januarja 2006 v zadevi IATA in ELFAA, C-344/04, ZOdl., str. I-403, točka 69, in z dne 22. decembra 2008 v zadevi Wallentin-Hermann, C-549/07, ZOdl., str. I-11061, točka 18).

26

Zato bi, če bi se sprejelo, da pojem zavrnitve vkrcanja zajema samo primere prevelikega števila rezervacij, potniki, ki so v položaju, v kakršnem sta tožeči stranki iz spora v glavni stvari, ostali brez vsakršnega varstva, ker se ne bi mogli sklicevati na člen 4 Uredbe št. 261/2004, katerega odstavek 3 napotuje na določbe te uredbe, ki se nanašajo na pravico do odškodnine, povračila stroškov ali spremembe poti, pa tudi do oskrbe, kakor določajo členi od 7 do 9 te uredbe.

27

Ob upoštevanju zgornjih navedb zavrnitev vkrcanja s strani letalskega prevoznika v okoliščinah, kakršne so v sporu o glavni stvari, načeloma mora biti zajeta s pojmom „zavrnitev vkrcanja“ v smislu člena 2(j) Uredbe št. 261/2004.

28

Kljub temu se je treba prepričati, kakor določa ta določba, ali za zavrnitev ne obstajajo upravičeni razlogi, „kot so zdravstveni in varnostni razlogi ter razlogi, ki so povezani z varovanjem, ali neustrezne potne listine“.

29

Glede tega je treba navesti, da je zakonodajalec Unije z uporabo besed „kot so“ želel določiti neizčrpen seznam primerov, v katerih je zavrnitev vkrcanja lahko razumno upravičena.

30

Na podlagi takšne formulacije pa se ne sme sklepati, da je treba za razumno upravičene šteti zavrnitve vkrcanja iz operativnih razlogov, kot je ta iz spora v glavni stvari.

31

Predložitveno sodišče v bistvu navaja, da je v okviru ene pogodbe o prevozu, ki zajema rezervaciji za letalska leta, ki si neposredno sledita in za katera je prijava opravljena sočasno, prvi od teh letov imel zamudo, ki se pripiše zadevnemu letalskemu prevozniku, da je ta napačno predvidel, da ta potnika ne bosta prispela pravočasno, da bi se vkrcala na drugi let, in da je zato dovolil, da na tem drugem letu druga potnika zasedeta mesti, ki bi ju morala zasesti potnika, ki jima je bilo zavrnjeno vkrcanje.

32

Vendar takšen razlog zavrnitve vkrcanja ni primerljiv z razlogi, ki so izrecno navedeni v členu 2(j) Uredbe št. 261/2004, saj ga ni mogoče pripisati potniku, ki mu je zavrnjeno vkrcanje.

33

Poleg tega ni sprejemljivo, da bi letalski prevoznik občutno razširil primere, v katerih bi lahko potnikom upravičeno zavrnil vkrcanje. Nujna posledica tega bi bila, da bi bili takšni potniki brez vsakršnega varstva, kar bi bilo v nasprotju s ciljem Uredbe št. 261/2004, ki je zagotavljati visoko raven varstva potnikov s široko razlago pravic, ki so jim priznane.

34

V položaju, kot je ta iz spora v glavni stvari, bi to poleg tega zadevnim potnikom povzročilo hude težave in nevšečnosti, povezane z zavrnitvijo vkrcanja, čeprav je to zavrnitev vsekakor mogoče pripisati samo prevozniku, ki je povzročil zamudo prvega leta, ki ga sam izvaja, ali je napačno menil, da zadevni potniki ne bodo prispeli pravočasno, da bi se vkrcali na naslednji let, ali je prodal vozovnice za zaporedne lete, med katerimi ni dovolj časa, da se ujame naslednji let.

35

Zavrnitev vkrcanja, kot je ta iz spora v glavni stvari, torej ni razumno upravičena in jo je zato treba opredeliti kot „zavrnitev vkrcanja“ v smislu člena 2(j) navedene uredbe.

36

Glede na zgoraj navedeno je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 2(j) Uredbe št. 261/2004 v povezavi s členom 3(2) te uredbe razlagati tako, da pojem „zavrnitev vkrcanja“ vključuje položaj, v katerem letalski prevoznik v okviru ene pogodbe o prevozu, ki zajema več rezervacij za letalske lete, ki si neposredno sledijo in za katere se prijava opravi sočasno, nekaterim potnikom zavrne vkrcanje, ker ima prvi let, zajet v njihovi rezervaciji, zamudo, ki se pripiše temu prevozniku, in je ta prevoznik napačno predvidel, da ti potniki ne bodo prispeli pravočasno, da bi se vkrcali na drugi let.

37

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:

Člen 2(j) Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 v povezavi s členom 3(2) Uredbe št. 261/2004 je treba razlagati tako, da pojem „zavrnitev vkrcanja“ vključuje položaj, v katerem letalski prevoznik v okviru ene pogodbe o prevozu, ki zajema več rezervacij za letalske lete, ki si neposredno sledijo in za katere je prijava opravljena sočasno, nekaterim potnikom zavrne vkrcanje, ker ima prvi let, zajet v njihovi rezervaciji, zamudo, ki se pripiše temu prevozniku, in je ta prevoznik napačno predvidel, da ti potniki ne bodo prispeli pravočasno, da bi se vkrcali na drugi let.