Zadeva C-260/11

The Queen, na predlog Davida Edwardsa

in

Lilian Pallikaropoulos

proti

Environment Agency in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supreme Court of the United Kingdom)

„Okolje — Aarhuška konvencija — Direktiva 85/337/EGS — Direktiva 2003/35/ES — Člen 10a — Direktiva 96/61/ES — Člen 15a — Dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah — Pojem ‚nedopustno dragi‘ sodni postopki“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 11. aprila 2013

  1. Okolje – Presoja vplivov nekaterih projektov na okolje – Direktivi 85/337 in 96/61 – Pravica do izpodbijanja odločbe o odobritvi – Zahteva, da postopek ne sme biti nedopustno drag – Pojem

    (direktivi Sveta 85/337, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/35, člen 10(2), peti odstavek, in 96/61, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/35, člen 15(2), peti odstavek)

  2. Pravo Evropske unije – Razlaga – Določba, ki ne vsebuje nikakršnega izrecnega napotila na pravo držav članic – Samostojna in enotna razlaga

  3. Okolje – Presoja vplivov nekaterih projektov na okolje – Direktivi 85/337 in 96/61 – Pravica do izpodbijanja odločbe o odobritvi – Zahteva, da postopek ni nedopustno drag – Presoja nacionalnega sodišča – Merila

    (direktivi Sveta 85/337, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/35, člen 10(2), peti odstavek, in 96/61, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/35, člen 15(2), peti odstavek)

  1.  Zahteva, da sodni postopek ne sme biti nedopustno drag, določena v členu 10a, peti odstavek, Direktive št. 85/337 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje in členu 15a, peti odstavek, Direktive št. 96/61 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kakor sta bili spremenjeni z Direktivo št. 2003/35, pomeni, da osebam, na katere se nanaša, zaradi finančnih stroškov, ki bi lahko zato nastali, ne sme biti preprečeno, da vložijo pravno sredstvo, ki spada na področje uporabe teh členov, ali da bi pri njem vztrajajo.

    Ta zahteva se na področju okolja pridružuje spoštovanju pravice do učinkovitega pravnega sredstva, določene v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, in načela učinkovitosti, po katerem postopkovna pravila za pravna sredstva, katerih namen je varstvo pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi prava Unije, ne smejo praktično onemogočiti ali pretirano otežiti uveljavljanja pravic, ki jih daje pravni red Unije.

    (Glej točki 33 in 35 ter izrek.)

  2.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točko 29.)

  3.  Kadar mora nacionalno sodišče odločiti o naložitvi stroškov članu javnosti, ki kot tožeča stranka v sporu v okoljski zadevi ni uspel, ali splošneje, kadar mora v fazi pred postopkom odločiti o morebitni omejitvi stroškov, ki se lahko naložijo stranki, ki ni uspela, se mora prepričati, da se ta zahteva spoštuje, pri čemer mora upoštevati tako interes osebe, ki želi braniti svoje pravice, kakor splošni interes v zvezi z varstvom okolja.

    Nacionalno sodišče take presoje zato ne more opraviti izključno na podlagi ekonomskega položaja zadevne osebe, ampak jo mora opreti tudi na objektivno analizo zneska stroškov. Stroški postopka tako ne smejo niti presegati finančnih zmogljivosti zadevne osebe niti se nikakor zdeti objektivno nerazumni. Poleg tega lahko upošteva položaj zadevnih strank, razumno možnost za uspeh prosilca, pomen zadeve zanj in za varstvo okolja, zapletenost prava in postopka, ki ju je treba uporabiti, morebitno nepremišljenost tožbe v njenih različnih fazah ter obstoj nacionalnega sistema brezplačne pravne pomoči ali ureditve varstva v zvezi s stroški.

    Nasprotno pa okoliščina, da zadevna oseba ni bila dejansko odvrnjena od tožbe, sama po sebi ne zadostuje, da bi se štelo, da postopek zanjo ni nedopustno drag.

    Končno, ta presoja se ne more opraviti na podlagi različnih meril glede na to, ali se opravlja v postopku na prvi stopnji, postopku s pritožbo ali v postopku z drugo pritožbo.

    (Glej točke od 40 do 48 in izrek.)


Zadeva C-260/11

The Queen, na predlog Davida Edwardsa

in

Lilian Pallikaropoulos

proti

Environment Agency in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supreme Court of the United Kingdom)

„Okolje — Aarhuška konvencija — Direktiva 85/337/EGS — Direktiva 2003/35/ES — Člen 10a — Direktiva 96/61/ES — Člen 15a — Dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah — Pojem ‚nedopustno dragi‘ sodni postopki“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 11. aprila 2013

  1. Okolje — Presoja vplivov nekaterih projektov na okolje — Direktivi 85/337 in 96/61 — Pravica do izpodbijanja odločbe o odobritvi — Zahteva, da postopek ne sme biti nedopustno drag — Pojem

    (direktivi Sveta 85/337, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/35, člen 10(2), peti odstavek, in 96/61, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/35, člen 15(2), peti odstavek)

  2. Pravo Evropske unije — Razlaga — Določba, ki ne vsebuje nikakršnega izrecnega napotila na pravo držav članic — Samostojna in enotna razlaga

  3. Okolje — Presoja vplivov nekaterih projektov na okolje — Direktivi 85/337 in 96/61 — Pravica do izpodbijanja odločbe o odobritvi — Zahteva, da postopek ni nedopustno drag — Presoja nacionalnega sodišča — Merila

    (direktivi Sveta 85/337, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/35, člen 10(2), peti odstavek, in 96/61, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/35, člen 15(2), peti odstavek)

  1.  Zahteva, da sodni postopek ne sme biti nedopustno drag, določena v členu 10a, peti odstavek, Direktive št. 85/337 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje in členu 15a, peti odstavek, Direktive št. 96/61 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kakor sta bili spremenjeni z Direktivo št. 2003/35, pomeni, da osebam, na katere se nanaša, zaradi finančnih stroškov, ki bi lahko zato nastali, ne sme biti preprečeno, da vložijo pravno sredstvo, ki spada na področje uporabe teh členov, ali da bi pri njem vztrajajo.

    Ta zahteva se na področju okolja pridružuje spoštovanju pravice do učinkovitega pravnega sredstva, določene v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, in načela učinkovitosti, po katerem postopkovna pravila za pravna sredstva, katerih namen je varstvo pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi prava Unije, ne smejo praktično onemogočiti ali pretirano otežiti uveljavljanja pravic, ki jih daje pravni red Unije.

    (Glej točki 33 in 35 ter izrek.)

  2.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točko 29.)

  3.  Kadar mora nacionalno sodišče odločiti o naložitvi stroškov članu javnosti, ki kot tožeča stranka v sporu v okoljski zadevi ni uspel, ali splošneje, kadar mora v fazi pred postopkom odločiti o morebitni omejitvi stroškov, ki se lahko naložijo stranki, ki ni uspela, se mora prepričati, da se ta zahteva spoštuje, pri čemer mora upoštevati tako interes osebe, ki želi braniti svoje pravice, kakor splošni interes v zvezi z varstvom okolja.

    Nacionalno sodišče take presoje zato ne more opraviti izključno na podlagi ekonomskega položaja zadevne osebe, ampak jo mora opreti tudi na objektivno analizo zneska stroškov. Stroški postopka tako ne smejo niti presegati finančnih zmogljivosti zadevne osebe niti se nikakor zdeti objektivno nerazumni. Poleg tega lahko upošteva položaj zadevnih strank, razumno možnost za uspeh prosilca, pomen zadeve zanj in za varstvo okolja, zapletenost prava in postopka, ki ju je treba uporabiti, morebitno nepremišljenost tožbe v njenih različnih fazah ter obstoj nacionalnega sistema brezplačne pravne pomoči ali ureditve varstva v zvezi s stroški.

    Nasprotno pa okoliščina, da zadevna oseba ni bila dejansko odvrnjena od tožbe, sama po sebi ne zadostuje, da bi se štelo, da postopek zanjo ni nedopustno drag.

    Končno, ta presoja se ne more opraviti na podlagi različnih meril glede na to, ali se opravlja v postopku na prvi stopnji, postopku s pritožbo ali v postopku z drugo pritožbo.

    (Glej točke od 40 do 48 in izrek.)