Zadeva C-175/11

H. I. D. in B. A.

proti

Refugee Applications Commissioner in drugi

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court (Irska))

„Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Skupni evropski azilni sistem — Prošnja državljana tretje države za pridobitev statusa begunca — Direktiva 2005/85/ES — Člen 23 — Možnost uporabe postopka prednostnega obravnavanja prošenj za azil — Nacionalni postopek, pri katerem se prošnje, ki jih vložijo osebe, ki spadajo v določeno kategorijo, opredeljeno po merilu državljanstva ali izvorne države, obravnavajo po prednostnem postopku — Pravica do učinkovitega pravnega sredstva — Člen 39 te direktive — Pojem ‚sodišče‘ v smislu tega člena“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 31. januarja 2013

1. Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Azilna politika – Postopek za priznanje in odvzem statusa begunca v državah članicah – Direktiva 2005/85 – Nacionalna ureditev, ki dopušča obravnavo prošenj za azil po pospešenem ali prednostnem postopku – Dopustnost – Kršitev načela prepovedi diskriminacije – Neobstoj

   (Direktiva Sveta 2005/83, člena 8(2) in 23(3) in (4))

2. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Določitev v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Direktiva Sveta 2005/85, člen 39)

3. Vprašanja za predhodno odločanje – Predložitev Sodišču – Sodišče države članice v smislu člena 267 PDEU – Pojem – „Refugee Appeals Tribunal“ (sodišče, ki obravnava pritožbe zoper odločbe irskega organa, pristojnega za obravnavo prošenj za azil) – Vključitev

   (člen 267 PDEU)

4. Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Azilna politika – Postopek za priznanje in odvzem statusa begunca v državah članicah – Direktiva 2005/85 – Pravica do učinkovitega pravnega sredstva – Nacionalna ureditev, ki prosilcu za azil omogoča, da vloži tožbo proti odločbi pristojnega organa na pritožbeno sodišče, kakršno je Refugee Appeals Tribunal – Diskrecijska pravica, ki jo minister lahko izvršuje v primeru negativne odločbe sodišča – Možnost prosilca za azil, da se zoper odločbo pritožbenega sodišča pritoži na višje nacionalno sodišče in da odločbo pristojnega organa izpodbija neposredno pred tem višjim sodiščem – Možnost vložitve pritožbe zoper odločbe višjega sodišča – Dopustnost nacionalne ureditve, pri čemer je učinkovitost pravnega sredstva odvisna od upravnega in pravosodnega sistema vsake države članice, ki se presoja celovito

   (Direktiva Sveta 2005/85, člen 39)

1.  Člen 23(3) in (4) Direktive 2005/85 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da država članica v prednostnem ali pospešenem postopku obravnava, ob spoštovanju temeljnih načel in jamstev iz poglavja II te direktive, nekatere vrste prošenj za azil, ki so določene na podlagi merila državljanstva ali izvorne države prosilca.

   Države članice imajo namreč diskrecijsko pravico pri izvajanju določb Direktive 2005/85, ob upoštevanju posebnosti nacionalnega prava, tudi pri izvajanju postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca. Prvič, v skladu s členom 23(3) te direktive lahko države članice prednostno ali pospešeno obravnavajo vsako prošnjo, vključno s prošnjami, pri katerih obstaja velika verjetnost, da so utemeljene, in vključno s prošnjami prosilcev s posebnimi potrebami. Drugič, države članice lahko na podlagi člena 23(4) te direktive uporabijo prednostni ali pospešeni postopek na podlagi enega od petnajstih posebnih razlogov, ki utemeljujejo uvedbo takega postopka. Iz tega izhaja, da je seznam prošenj, ki so lahko predmet prednostnega ali pospešenega obravnavanja, eksemplifikativen, in ne izčrpen in da se lahko države članice odločijo, da bodo prednostno ali pospešeno obravnavale prošnje, ki ne sodijo v nobeno od kategorij, naštetih v tem odstavku 4, pod pogojem, da je zagotovljeno spoštovanje temeljnih načel in jamstev iz poglavja II te direktive.

   Glede načela prepovedi diskriminacije je treba ugotoviti, da imata na področju azila in zlasti v okviru sistema, ki ga uvaja Direktiva 2005/85, izvorna država in državljanstvo prosilca odločilno vlogo. Iz člena 8(2)(b) te direktive namreč izhaja, da izvorna država prosilca vpliva na odločbo organa za presojo, glede na to da se je ta organ dolžan poučiti o splošnem položaju v tej državi, da bi lahko ugotovil obstoj ali neobstoj nevarnosti za prosilca za azil in, odvisno od primera, potrebo po mednarodni zaščiti takega prosilca.

   Vendar – da bi se izognili diskriminaciji med prosilci za azil iz tretjih držav, katerih prošnje so predmet prednostnega postopka obravnavanja, in prošnjami državljanov tretjih držav, katerih prošnje se obravnavajo po običajnem postopku – ta prednostni postopek prosilcem iz prve kategorije ne sme odvzeti jamstev, ki so zagotovljena v členu 23 Direktive 2005/85 in se uporabljajo za vse vrste postopkov.

   (Glej točke 63, 64, 67, od 69 do 71, 73, 74 in 77 ter točko 1 izreka.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 80.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke 83, 88, od 95 do 97 in 105.)

4.  Člen 39 Direktive 2005/85 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki dovoljuje prosilcu za azil, da bodisi vloži tožbo proti odločbi organa za presojo na sodišče, kakršno je Refugee Appeals Tribunal, in pritožbo proti odločbi tega sodišča na višje sodišče, bodisi izpodbija veljavnost odločbe organa za presojo pred tem višjim sodiščem, katerega sodbe so lahko predmet pritožbe pred vrhovnim sodiščem zadevne države članice.

   (Glej točki 98 in 105 in točko 2 izreka.)

Zadeva C-175/11

H. I. D. in B. A.

proti

Refugee Applications Commissioner in drugi

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court (Irska))

„Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Skupni evropski azilni sistem — Prošnja državljana tretje države za pridobitev statusa begunca — Direktiva 2005/85/ES — Člen 23 — Možnost uporabe postopka prednostnega obravnavanja prošenj za azil — Nacionalni postopek, pri katerem se prošnje, ki jih vložijo osebe, ki spadajo v določeno kategorijo, opredeljeno po merilu državljanstva ali izvorne države, obravnavajo po prednostnem postopku — Pravica do učinkovitega pravnega sredstva — Člen 39 te direktive — Pojem ‚sodišče‘ v smislu tega člena“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 31. januarja 2013

1. Mejni nadzor, azil in priseljevanje — Azilna politika — Postopek za priznanje in odvzem statusa begunca v državah članicah — Direktiva 2005/85 — Nacionalna ureditev, ki dopušča obravnavo prošenj za azil po pospešenem ali prednostnem postopku — Dopustnost — Kršitev načela prepovedi diskriminacije — Neobstoj

   (Direktiva Sveta 2005/83, člena 8(2) in 23(3) in (4))

2. Pravo Evropske unije — Načela — Pravica do učinkovitega sodnega varstva — Določitev v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Direktiva Sveta 2005/85, člen 39)

3. Vprašanja za predhodno odločanje — Predložitev Sodišču — Sodišče države članice v smislu člena 267 PDEU — Pojem — „Refugee Appeals Tribunal“ (sodišče, ki obravnava pritožbe zoper odločbe irskega organa, pristojnega za obravnavo prošenj za azil) — Vključitev

   (člen 267 PDEU)

4. Mejni nadzor, azil in priseljevanje — Azilna politika — Postopek za priznanje in odvzem statusa begunca v državah članicah — Direktiva 2005/85 — Pravica do učinkovitega pravnega sredstva — Nacionalna ureditev, ki prosilcu za azil omogoča, da vloži tožbo proti odločbi pristojnega organa na pritožbeno sodišče, kakršno je Refugee Appeals Tribunal — Diskrecijska pravica, ki jo minister lahko izvršuje v primeru negativne odločbe sodišča — Možnost prosilca za azil, da se zoper odločbo pritožbenega sodišča pritoži na višje nacionalno sodišče in da odločbo pristojnega organa izpodbija neposredno pred tem višjim sodiščem — Možnost vložitve pritožbe zoper odločbe višjega sodišča — Dopustnost nacionalne ureditve, pri čemer je učinkovitost pravnega sredstva odvisna od upravnega in pravosodnega sistema vsake države članice, ki se presoja celovito

   (Direktiva Sveta 2005/85, člen 39)

1.  Člen 23(3) in (4) Direktive 2005/85 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da država članica v prednostnem ali pospešenem postopku obravnava, ob spoštovanju temeljnih načel in jamstev iz poglavja II te direktive, nekatere vrste prošenj za azil, ki so določene na podlagi merila državljanstva ali izvorne države prosilca.

   Države članice imajo namreč diskrecijsko pravico pri izvajanju določb Direktive 2005/85, ob upoštevanju posebnosti nacionalnega prava, tudi pri izvajanju postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca. Prvič, v skladu s členom 23(3) te direktive lahko države članice prednostno ali pospešeno obravnavajo vsako prošnjo, vključno s prošnjami, pri katerih obstaja velika verjetnost, da so utemeljene, in vključno s prošnjami prosilcev s posebnimi potrebami. Drugič, države članice lahko na podlagi člena 23(4) te direktive uporabijo prednostni ali pospešeni postopek na podlagi enega od petnajstih posebnih razlogov, ki utemeljujejo uvedbo takega postopka. Iz tega izhaja, da je seznam prošenj, ki so lahko predmet prednostnega ali pospešenega obravnavanja, eksemplifikativen, in ne izčrpen in da se lahko države članice odločijo, da bodo prednostno ali pospešeno obravnavale prošnje, ki ne sodijo v nobeno od kategorij, naštetih v tem odstavku 4, pod pogojem, da je zagotovljeno spoštovanje temeljnih načel in jamstev iz poglavja II te direktive.

   Glede načela prepovedi diskriminacije je treba ugotoviti, da imata na področju azila in zlasti v okviru sistema, ki ga uvaja Direktiva 2005/85, izvorna država in državljanstvo prosilca odločilno vlogo. Iz člena 8(2)(b) te direktive namreč izhaja, da izvorna država prosilca vpliva na odločbo organa za presojo, glede na to da se je ta organ dolžan poučiti o splošnem položaju v tej državi, da bi lahko ugotovil obstoj ali neobstoj nevarnosti za prosilca za azil in, odvisno od primera, potrebo po mednarodni zaščiti takega prosilca.

   Vendar – da bi se izognili diskriminaciji med prosilci za azil iz tretjih držav, katerih prošnje so predmet prednostnega postopka obravnavanja, in prošnjami državljanov tretjih držav, katerih prošnje se obravnavajo po običajnem postopku – ta prednostni postopek prosilcem iz prve kategorije ne sme odvzeti jamstev, ki so zagotovljena v členu 23 Direktive 2005/85 in se uporabljajo za vse vrste postopkov.

   (Glej točke 63, 64, 67, od 69 do 71, 73, 74 in 77 ter točko 1 izreka.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 80.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke 83, 88, od 95 do 97 in 105.)

4.  Člen 39 Direktive 2005/85 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki dovoljuje prosilcu za azil, da bodisi vloži tožbo proti odločbi organa za presojo na sodišče, kakršno je Refugee Appeals Tribunal, in pritožbo proti odločbi tega sodišča na višje sodišče, bodisi izpodbija veljavnost odločbe organa za presojo pred tem višjim sodiščem, katerega sodbe so lahko predmet pritožbe pred vrhovnim sodiščem zadevne države članice.

   (Glej točki 98 in 105 in točko 2 izreka.)