|
8.12.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 379/7 |
Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 18. oktobra 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) – Združeno kraljestvo) – Football Dataco Ltd, Scottish Premier League Ltd, Scottish Football League, PA Sport UK Ltd proti Sportradar GmbH, Sportradar AG
(Zadeva C-173/11) (1)
(Direktiva 96/9/ES - Pravno varstvo baz podatkov - Člen 7 - Pravica sui generis - Baza podatkov o tekočih tekmah nogometnega prvenstva - Pojem „ponovna uporaba“ - Kraj ponovne uporabe)
2012/C 379/12
Jezik postopka: angleščina
Predložitveno sodišče
Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division)
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeče stranke: Football Dataco Ltd, Scottish Premier League Ltd, Scottish Football League, PA Sport UK Ltd
Toženi stranki: Sportradar GmbH, Sportradar AG
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) – Razlaga Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (posebna izdaja v slovenščini: poglavje 13 zvezek 018 str. 50), zlasti njenega člena 7 – Pravica ustanovitelja baze podatkov, da prepove jemanje izvlečkov in/ali ponovno uporabo dela vsebine baze – Pojma „jemanje izvlečkov“ in „ponovna uporaba“ (člen 7(2) Direktive) – Baza podatkov, ki vsebuje informacije o še potekajočih nogometnih tekmah („Football Live“)
Izrek
Člen 7 Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov je treba razlagati tako, da je to, da oseba preko spletnega strežnika v državi članici A pošlje podatke, ki jih je pred tem prenesla iz baze podatkov, zaščitene s pravico sui generis na podlagi te direktive, na računalnik druge osebe, ki ima prebivališče v državi članici B, na njeno zahtevo zaradi njihovega shranjevanja v pomnilniku tega računalnika in prikaza na njegovem zaslonu, dejanje „ponovne uporabe“ navedenih podatkov s strani osebe, ki jih je poslala. Ugotoviti je treba, da je bilo to dejanje opravljeno vsaj v državi članici B, če obstajajo indici, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je bila ciljna skupina storilca dejanja javnost te države članice, kar mora preveriti nacionalno sodišče.