Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 5. septembra 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Upper Tribunal (Immigration and Asylum Chamber) – Združeno kraljestvo) – Secretary of State for the Home Department proti Muhammadu Sazzadurju Rahmanu, Fazlyju Rabbyju Islamu, Mohibullahu Rahmanu

(Zadeva C-83/11) (1)

(Direktiva 2004/38/ES - Pravica državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic - Člen 3(2) - Obveznost, da se v skladu z nacionalno zakonodajo olajšata vstop in prebivanje „katerim koli družinskim članom“, ki jih državljan Unije vzdržuje)

(2012/C 331/09)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Upper Tribunal (Immigration and Asylum Chamber)

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Secretary of State for the Home Department

Druge stranke: Muhammad Sazzadur Rahman, Fazly Rabby Islam, Mohibullah Rahman

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Upper Tribunal – Razlaga členov 3(2) in 10(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 46) – Pojem „kateri koli družinski član“ državljana Unije v smislu člena 3(2) Direktive – Vzdrževani družinski člani poročenega para, katerega en zakonec je državljan tretje države – Družinski člani, ki niso potomci v ravni črti poročenega para

Izrek

Člen 3(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC je treba razlagati tako,

—	da države članice niso zavezane ugoditi vsaki prošnji za vstop ali prebivanje, ki jo vložijo družinski člani državljana Unije, ki niso zajeti v opredelitvi iz člena 2, točka 2, navedene direktive, tudi če v skladu s členom 10(2) te direktive dokažejo, da jih navedeni državljan vzdržuje;

—	da morajo države članice vsekakor skrbeti, da so v njihovi zakonodaji merila, ki navedenim osebam omogočajo, da glede svoje prošnje za vstop ali prebivanje prejmejo odločbo, ki temelji na temeljiti preučitvi njihovega osebnega položaja in je v primeru zavrnitve obrazložena;

—	da imajo države članice široko polje proste presoje pri izbiri navedenih meril, ta pa morajo biti skladna z običajnim pomenom pojma „olajša“ in s pojmi iz navedenega člena 3(2), ki se nanašajo na vzdrževanje, ter tej določbi ne smejo odvzeti polnega učinka; in

—	da ima vsak prosilec pravico, da pred sodiščem preveri, ali nacionalna zakonodaja in njena uporaba izpolnjujeta te pogoje.

2.	Da neka oseba spada v kategorijo „vzdrževanih“ družinskih članov državljana Unije iz člena 3(2) Direktive 2004/38, mora obstajati vzdrževanje v državi, iz katere zadevni družinski član prihaja, in sicer vsaj takrat, ko ta zaprosi za pridružitev državljanu Unije, ki ga vzdržuje.

Člen 3(2) Direktive 2004/38 je treba razlagati tako, da lahko države članice v okviru polja proste presoje postavijo posebne zahteve glede narave in trajanja vzdrževanja, če so te zahteve skladne z običajnim pomenom pojmov iz člena 3(2), prvi pododstavek, točka (a), Direktive 2004/38, ki se nanašajo na vzdrževanje, in tej določbi ne odvzamejo polnega učinka.

4.	Vprašanje, ali se izdaja dovoljenja za prebivanje iz člena 10 Direktive 2004/38 lahko pogojuje z zahtevo, da se je vzdrževanje v smislu člena 3(2), prvi pododstavek, točka (a), te direktive nadaljevalo v državi članici prebivanja, ne spada na področje uporabe navedene direktive.

(1) UL C 145, 14.5.2011.