6.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 301/36 |
Tožba, vložena 8. septembra 2010 – Villeroy & Boch Austria proti Komisiji
(Zadeva T-373/10)
()
2010/C 301/61
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Tožeča stranka: Villeroy & Boch Austria GmbH (Mondsee, Avstrija) (zastopnika: A. Reidlinger in S. Dethof, odvetnika)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi tožeče stranke
— |
Izpodbijani sklep naj se razglasi za ničnega v delu, ki se nanaša na tožečo stranko; |
— |
podredno, ustrezno naj se zniža višina globe, ki je bila z izpodbijanim sklepom naložena tožeči stranki; |
— |
toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka izpodbija Sklep Komisije C(2010) 4185 konč. z dne 23. junija 2010 v zadevi COMP/39.092 – Kopalniška oprema. Z izpodbijano odločbo so bile tožeči stranki in drugim podjetjem izrečene globe zaradi kršitve člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma o EGP. Po mnenju Komisije naj bi bila tožeča stranka udeležena pri trajajočem sporazumu ali usklajenem ravnanju na področju kopalniške opreme v Belgiji, Nemčiji, Franciji, Italiji, na Nizozemskem in v Avstriji.
Tožeča stranka za utemeljitev tožbe navaja sedem tožbenih razlogov.
Kot prvi tožbeni razlog navaja kršitev člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma o EGP, ki naj bi izhajala iz predpostavke o enotni kompleksni trajajoči kršitvi. S tem nedopustnim sklepanjem naj bi tožena stranka kršila dolžnost pravne ocene posamičnih ravnanj posameznih naslovnikov odločbe in tožeči stranki pravno nedopustno pripisala odgovornost za ravnanja tretjih, za katera ta ni odgovorna.
Kot drugi tožbeni razlog podredno navaja kršitev dolžnosti obrazložitve iz člena 296(2) PDEU, ker ni bila opravljena individualizirana obrazložitev odločbe.
Dalje, kot tretji tožbeni razlog navaja, da je izpodbijano odločbo treba razglasiti za nično, ker tožeča stranka ni bila udeležena pri očitani ji kršitvi na stvarno in geografsko upoštevnih trgih, ki jih odločba zadeva, in ker ji kršitev kartelnega prava ni bila dokazana.
Kot četrti tožbeni razlog navaja, da je bila tožeči stranki in njeni matični družbi nezakonito solidarno izrečena globa. S takšno solidarno naložitvijo globe je kršeno načelo nulla poena sine lege iz člena 49(1) Listine o temeljnih pravicah Evropske unije ter načelo sorazmernosti kazni iz člena 49(3) v povezavi s členom 48(1) Listine o temeljnih pravicah Evropske unije in členom 23 Uredbe (ES) št. 1/2003. (1)
V okviru petega tožbenega razloga očita napačen izračun globe. V zvezi s tem zatrjuje, da je tožena stranka pri izračunu upoštevala promet tožeče stranke, ki od vsega začetka ne more imeti zveze z navajanimi očitki.
S šestim tožbenim razlogom graja dolgotrajnost postopka in njeno neupoštevanje pri izračunu globe kot kršitev člena 41 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije.
S sedmim tožbenim razlogom očita napake pri presoji v okviru izračuna globe pri oceni domnevne udeležbe tožeče stranke pri dejanjih. V zvezi s tem tožeča stranka trdi, da je – tudi če se ji v skladu z domnevami tožene stranke pripiše kršitev člena 101 PDEU – globa previsoka in nesorazmerna. Po mnenju tožeče stranke je tožena stranka kršila načelo sorazmernosti kazni, določeno v členu 49(3) v povezavi s členom 48(1) Listine o temeljnih pravicah Evropske unije.
(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL 2003, L 1, str. 1).