—

za Infopaq International A/S A. Jensen, odvetnik,

—

za Danske Dagblades Forening M. Dahl Pedersen, odvetnik,

—

za špansko vlado N. Díaz Abad, zastopnica,

—

za Evropsko komisijo J. Samnadda in H. Støvlbæk, zastopnika,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 5(1) in (5) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 230).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Infopaq International A/S (v nadaljevanju: Infopaq) in združenjem Danske Dagblades Forening (v nadaljevanju: DDF) glede zavrnitve zahtevka družbe Infopaq za priznanje, da ji ni bilo treba pridobiti privolitve imetnikov avtorskih pravic za dejanja reproduciranja časopisnih člankov z avtomatiziranim procesom, ki zajema njihovo skeniranje in pretvorbo v digitalno datoteko s poznejšo elektronsko obdelavo te datoteke.

3

V uvodnih izjavah 4, od 9 do 11, 21, 22, 31 in 33 Direktive 2001/29 je navedeno:

[…]

[…]

[…]

[…]

4

Člen 1(1) Direktive 2001/29 določa:

„Ta direktiva ureja pravno varstvo avtorske in sorodnih pravic v okviru notranjega trga s posebnim poudarkom na informacijski družbi.“

5

Člen 2(a) te direktive določa:

„Države članice predvidijo za spodaj naštete izključno pravico, da dovolijo ali prepovedo, neposredno ali posredno, začasno ali stalno, reproduciranje na vsak način in v vsaki obliki, v celoti ali deloma:

6

Člen 5 navedene direktive določa:

„1.   Začasna dejanja razmnoževanja [reproduciranja] iz člena 2, ki so prehodna ali spremljevalna ter so sestavni in bistveni del tehnološkega procesa in katerih edini namen je omogočiti:

dela ali predmeta sorodnih pravic, ki naj se izvede in ki nima nobenega neodvisnega ekonomskega pomena, so izvzeta iz pravice reproduciranja, ki jo določa člen 2.

[…]

3.   Države članice lahko predvidijo izjeme in omejitve pravic iz členov 2 in 3 v naslednjih primerih:

[…]

[…]

5.   Izjeme in omejitve iz odstavkov 1, 2, 3 in 4 naj se uporabijo le v določenih posebnih primerih, ki niso v nasprotju z normalnim izkoriščanjem dela ali drugega predmeta in ne vplivajo pretirano na legitimne interese imetnika pravic.“

7

Člena 2 in 5(1) Direktive 2001/29 sta bila v danski pravni red prenesena s členoma 2 in 11a(1) zakona št. 395 o avtorski pravici (lov no 395 om ophavsret) z dne 14. junija 1995 (Lovtidende 1995 A, str. 1796), kakor je bil spremenjen in kodificiran med drugim z zakonom št. 1051 (lov no 1051) z dne 17. decembra 2002 (Lovtidende 2002 A, str. 7881).

8

Družba Infopaq opravlja dejavnosti glede spremljanja in analize tiskanih medijev, ki v bistvu zajemajo pripravljanje povzetkov izbranih člankov iz danskega dnevnega tiska in različnih revij. Ta izbor člankov se opravi glede na teme, ki jih izberejo stranke, v procesu, imenovanem „zbiranje podatkov“. Povzetki se pošljejo strankam po elektronski pošti.

9

Združenje DDF je poklicno združenje danskih dnevnih časopisov, katerega namen je med drugim pomagati članom pri vseh vprašanjih v zvezi z avtorsko pravico.

10

Združenje DDF je bilo leta 2005 seznanjeno s tem, da družba Infopaq za gospodarske namene obdeluje časopisne članke brez privolitve imetnikov avtorskih pravic na teh člankih. Ker je združenje DDF menilo, da je taka privolitev nujna za obdelavo člankov v zadevnem procesu, je o tem obvestila družbo Infopaq.

11

Proces zbiranja podatkov ima pet zaporednih faz, ki po mnenju združenja DDF povzročijo štiri dejanja reproduciranja časopisnih člankov.

12

Prvič, sodelavci družbe Infopaq ročno vpišejo zadevne publikacije v elektronsko bazo podatkov.

13

Drugič, potem ko se odreže hrbtna stran, se te publikacije skenirajo, tako da so listi med seboj ločeni. Del publikacije, ki bo obdelan, se izbere iz baze podatkov, preden se publikacija vstavi v optični čitalec (skener). Skeniranje omogoča, da se iz vsake strani publikacije ustvari datoteka v obliki TIFF („Tagged Image File Format“, v nadaljevanju: datoteka TIFF). Po koncu tega postopka se datoteka TIFF prenese na strežnik OCR („Optical Character Recognition“) (optično prepoznavanje znakov).

14

Tretjič, ta strežnik OCR datoteko TIFF pretvori v podatke, ki se lahko računalniško obdelajo. Med tem procesom se slika vsakega znaka spremeni v digitalno kodo, iz katere računalnik razbere vrsto znaka. Na primer, slika črk „TDC“ se preoblikuje v podatek, ki ga računalnik lahko obdela kot črke „TDC“ in spremeni v tekstovno obliko, ki jo računalniški sistem lahko prepozna. Ti podatki se shranijo kot tekstovne datoteke, ki se lahko preberejo s katerim koli urejevalnikom besedila (v nadaljevanju: tekstovna datoteka). Proces OCR se konča z izbrisom datoteke TIFF.

15

Četrtič, tekstovna datoteka se analizira, da bi se v njej poiskale predhodno določene ključne besede. Za vsako najdeno besedo se ustvari datoteka, v kateri se navedejo naslov, oddelek in stran publikacije, na kateri je navedena ključna beseda, ter vrednost, izražena v odstotkih od 0 do 100, da bi se označil položaj te ključne besede v besedilu in tako olajšalo branje članka. Da bi se pri branju članka še bolj olajšalo iskanje ključne besede, se skupaj z njo navede še pet besed pred njo in pet besed za njo (v nadaljevanju: odlomek, sestavljen iz enajstih besed). Ta proces se konča z izbrisom tekstovne datoteke.

16

Petič, proces zbiranja podatkov se konča z izdajo spremnega lista za vsako stran publikacije, na kateri je navedena ključna beseda. Spremni list je lahko na primer tak:

„4. november 2005 – Dagbladet Arbejderen, stran 3:

TDC: 73 % ‚prihodnja prodaja telekomunikacijske skupine TDC, ki bo po pričakovanjih prevzeta‘“.

17

Družba Infopaq je izpodbijala, da je za tako dejavnost potrebna privolitev imetnikov avtorskih pravic, in je pri Østre Landsret proti združenju DDF vložila tožbo, s katero je predlagala, naj se mu naloži, da družbi Infopaq prizna pravico uporabe zgoraj navedenega procesa brez privolitve tega poklicnega združenja ali njegovih članov. Ker je Østre Landsret to tožbo zavrnilo, je družba Infopaq pri predložitvenem sodišču vložila pritožbo.

18

Predložitveno sodišče meni, da ni sporno, da privolitev imetnikov avtorskih pravic za opravljanje dejavnosti spremljanja tiskanih medijev in pripravljanja povzetkov ni potrebna, če ta obsega fizično branje vsake publikacije, izbor upoštevnih člankov na podlagi predhodno določenih ključnih besed in ročno izdelavo spremnega lista za avtorja povzetka, na katerem sta navedena ključna beseda v članku in položaj članka v publikaciji. Stranki v postopku v glavni stvari prav tako soglašata glede dejstva, da je pripravljanje povzetka samo po sebi zakonito in da se zanj ne zahteva privolitev imetnikov navedenih pravic.

19

Poleg tega se ne izpodbija, da navedeni proces zbiranja podatkov vključuje dve dejanji reproduciranja, in sicer izdelavo datotek TIFF pri skeniranju natisnjenih člankov in izdelavo tekstovnih datotek s pretvorbo datotek TIFF. Poleg tega ni sporno, da se pri tem procesu reproducirajo deli skeniranih člankov, saj se odlomek iz enajstih besed shrani v računalniški spomin, enajst besed pa se natisne na papir.

20

Vendar stranki v postopku v glavni stvari ne soglašata glede vprašanja, ali gre pri zgoraj navedenih dejanjih za dejanji reproduciranja v smislu člena 2 Direktive 2001/29. Prav tako si nasprotujeta glede vprašanja, ali so vsa dejanja v postopku v glavni stvari v tem primeru zajeta z izvzetjem iz pravice reproduciranja, ki ga določa člen 5(1) te direktive.

21

V teh okoliščinah je Højesteret 21. decembra 2007 prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo trinajst vprašanj, ki se nanašajo na razlago členov 2(a) ter 5(1) in (5) navedene direktive.

22

Sodišče je na ta vprašanja odgovorilo s sodbo z dne 16. julija 2009 v zadevi Infopaq International (C-5/08, ZOdl., str. I-6569), v kateri je razsodilo, po eni strani, da pojem delnega reproduciranja v smislu člena 2 Direktive 2001/29 lahko zajema dejanje v procesu zbiranja podatkov, in sicer shranjevanje odlomka zaščitenega dela, sestavljenega iz enajstih besed, v računalniški spomin in njegovo tiskanje, če so tako reproducirani elementi lastna intelektualna stvaritev njihovega avtorja, kar mora preveriti predložitveno sodišče. Po drugi strani je Sodišče ugotovilo, da čeprav je člen 5(1) te direktive omogočal izvzetje iz pravice reproduciranja dejanj reproduciranja, ki so prehodna ali spremljevalna, zadnje dejanje v procesu zbiranja podatkov v postopku v glavni stvari, med katerim je družba Infopaq natisnila odlomke, sestavljene iz enajstih besed, ni bilo prehodno ali spremljevalno dejanje. Zato je Sodišče odločilo, da tega dejanja in procesa zbiranja podatkov, katerega del je bilo to dejanje, ni bilo mogoče izvesti brez privolitve imetnikov avtorskih pravic.

23

Højesteret pa je po tej sodbi ugotovilo, da je lahko še vedno pozvano, naj odloči o tem, ali je družba Infopaq kršila Direktivo 2001/29 z izvedbo navedenega procesa, razen tiska odlomka, sestavljenega iz enajstih besed, in sicer če bi se omejila na izvedbo prvih treh dejanj reproduciranja. Zato se je Højesteret odločilo Sodišču v predhodno odločanje predložiti ta vprašanja:

24

Sodišče lahko na podlagi člena 104(3), prvi pododstavek, Poslovnika, če je iz obstoječe sodne prakse mogoče jasno sklepati, kakšen bo odgovor na predloženo vprašanje, po opredelitvi generalnega pravobranilca kadar koli odloči z obrazloženim sklepom, v katerem navede ustrezno sodno prakso. To velja v tej zadevi.

25

Člen 5(1) Direktive 2001/29 določa, da je dejanje reproduciranja izvzeto iz pravice reproduciranja, ki jo določa člen 2 te direktive, le če izpolnjuje pet pogojev, in sicer če je to dejanje:

26

Po eni strani je treba spomniti, da so ti pogoji kumulativni, tako da če eden od njih ni izpolnjen, dejanje reproduciranja na podlagi člena 5(1) Direktive 2001/29 ni izvzeto iz pravice reproduciranja, ki jo določa člen 2 te direktive (zgoraj navedena sodba Infopaq International, točka 55).

27

Po drugi strani je iz sodne prakse Sodišča razvidno, da je treba zgoraj navedene pogoje razlagati ozko, ker člen 5(1) te direktive pomeni izjemo od splošnega pravila, ki ga ta uvaja in ki zahteva, da imetnik avtorske pravice dovoli kakršno koli reproduciranje svojega zaščitenega dela (glej zgoraj navedeno sodbo Infopaq International, točki 56 in 57, in sodbo z dne 4. oktobra 2011 v združenih zadevah Football Association Premier League in drugi, C-403/08 in C-429/08, ZOdl., str. I-9083, točka 162).

28

V teh okoliščinah je treba preizkusiti vprašanja za predhodno odločanje, s katerimi predložitveno sodišče želi izvedeti, ali dejanja reproduciranja, ki se opravijo med tehničnim procesom, kot je ta v postopku v glavni stvari, izpolnjujejo tretji, četrti in peti pogoj iz člena 5(1) Direktive 2001/29 in pogoje iz člena 5(5) te direktive. Predlog za sprejetje predhodne odločbe pa se ne nanaša na prvi in drugi pogoj iz člena 5(1) navedene direktive, ker je Sodišče o teh pogojih že odločilo v točkah od 61 do 71 zgoraj navedene sodbe Infopaq International.

29

Predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 5(1) Direktive 2001/29 razlagati tako, da začasna dejanja reproduciranja, opravljena med procesom zbiranja podatkov, kot so ta v postopku v glavni stvari, izpolnjujejo pogoj, v skladu s katerim morajo biti ta dejanja sestavni in bistveni del tehnološkega procesa. V zvezi s tem zlasti sprašuje, ali je treba upoštevati stopnjo tehnološkega procesa, na kateri se ta dejanja opravijo, in to, da navedeni tehnični proces zahteva človeško posredovanje.

30

Pojem „sestavni in bistveni del tehnološkega procesa“ zahteva, da se začasna dejanja reproduciranja opravijo v celoti v okviru izvedbe tehnološkega procesa in da se torej ne opravijo v celoti ali deloma zunaj takega procesa. Ta pojem prav tako predpostavlja, da je izvedba začasnega dejanja reproduciranja nujno potrebna za dobro in učinkovito delovanje tehnološkega procesa (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Infopaq International, točka 61).

31

Poleg tega, ker v členu 5(1) Direktive 2001/29 ni pojasnjeno, na kateri stopnji tehnološkega procesa se morajo opraviti začasna dejanja reproduciranja, ni izključeno, da se s takim dejanjem začne ali konča ta proces.

32

Prav tako nič v tej določbi ne kaže na to, da tehnološki proces ne sme vključevati nobenega človeškega posredovanja in zlasti da je izključen ročni začetek tega procesa, da bi bila izvedena prva začasna reprodukcija.

33

V obravnavanem primeru je treba spomniti, da zadevni tehnični proces zajema elektronsko in samodejno iskanje po časopisnih člankih ter ugotavljanje in pridobivanje iz njih predhodno določenih ključnih besed za izboljšanje učinkovitosti priprave povzetkov časopisnih člankov.

34

V tem okviru se tri dejanja reproduciranja opravijo zaporedoma. Najprej se izdela datoteka TIFF, nato tekstovna datoteka in nazadnje datoteka, ki vsebuje odlomek iz enajstih besed.

35

Najprej, v zvezi s tem ni sporno, da se nobeno od teh dejanj ne opravi zunaj navedenega tehničnega procesa.

36

Dalje, ob upoštevanju ugotovitev iz točk od 30 do 32 tega sklepa ni upoštevno, da se tak tehnični proces začne z ročno vstavitvijo časopisnih člankov v optični čitalec s ciljem prve začasne reprodukcije – izdelava datoteke TIFF – in da se konča z začasnim dejanjem reproduciranja, in sicer izdelavo datoteke, ki vsebuje odlomek iz enajstih besed.

37

Nazadnje je treba poudariti, da so zadevna začasna dejanja reproduciranja nujno potrebna za dobro in učinkovito delovanje zadevnega tehnološkega procesa. Njegov namen je namreč iz časopisnih člankov ugotoviti in izvleči, v digitalni obliki, predhodno določene ključne besede, tako da tako elektronsko iskanje zahteva spremembo teh člankov iz papirne oblike v digitalne podatke, saj je taka sprememba potrebna za prepoznavo navedenih podatkov, za ugotovitev ključnih besed in za to, da se te besede izvleče.

38

V nasprotju s tem, kar trdi združenje DDF, te ugotovitve ni mogoče izpodbiti s tem, da bi bilo mogoče povzetke časopisnih člankov pripraviti brez reproduciranja. V zvezi s tem zadostuje ugotoviti, da se tak povzetek pripravi zunaj navedenega procesa, saj se opravi za njim in zato ni pomemben za presojo, ali tak proces deluje dobro in učinkovito brez zadevnih dejanj reproduciranja.

39

Glede na vse navedeno je treba na prvo in drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 5(1) Direktive 2001/29 razlagati tako, da začasna dejanja reproduciranja, opravljena med procesom zbiranja podatkov, kot so ta v postopku v glavni stvari, izpolnjujejo pogoj, v skladu s katerim morajo biti ta dejanja sestavni in bistveni del tehnološkega procesa, ne glede na to, da pomenijo začetek in konec tega procesa ter zahtevajo človeško posredovanje.

40

Predložitveno sodišče s tretjim in četrtim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 5(1) Direktive 2001/79 razlagati tako, da so začasna dejanja reproduciranja, opravljena med procesom zbiranja podatkov, kot so ta v postopku v glavni stvari, skladna s pogojem, v skladu s katerim morajo imeti dejanja reproduciranja samo en namen, in sicer omogočiti bodisi učinkovit prenos zaščitenega dela ali predmeta sorodnih pravic v omrežju med tretjimi strankami prek posrednika bodisi zakonito uporabo takega dela ali predmeta sorodnih pravic.

41

Najprej je treba poudariti, da namen zadevnih dejanj reproduciranja ni omogočiti prenos v omrežju med tretjimi strankami prek posrednika. V teh okoliščinah je treba presoditi, ali je edini cilj teh dejanj omogočiti zakonito uporabo zaščitenega dela ali predmeta sorodnih pravic.

42

V zvezi s tem, kot je razvidno iz uvodne izjave 33 Direktive 2001/29, se uporaba šteje za zakonito, kadar jo je odobril zadevni imetnik pravic ali kadar je ne omejuje veljaven zakon (zgoraj navedena sodba Football Association Premier League in drugi, točka 168).

43

V zadevi v postopku v glavni stvari je treba po eni strani poudariti, da je v položaju, na katerega se sklicuje predložitveno sodišče, v katerem je bilo zadnje dejanje tehničnega procesa zbiranja podatkov opuščeno, in sicer tisk odlomka, sestavljenega iz enajstih besed, namen zadevnega tehničnega procesa, in zato izdelave datoteke TIFF, tekstovne datoteke in datoteke, ki vsebuje odlomek, sestavljen iz enajstih besed, omogočiti učinkovitejšo pripravo povzetkov časopisnih člankov in s tem njihovo uporabo. Po drugi strani v spisu, predloženemu Sodišču, nič ne kaže na to, da naj bi bil namen rezultata tega tehničnega procesa, in sicer odlomek, sestavljen iz enajstih besed, omogočiti drugačno uporabo.

44

Glede zakonitosti navedene uporabe ni sporno, da priprave povzetka časopisnih člankov v obravnavani zadevi imetniki avtorskih pravic na teh člankih niso odobrili. Glede na to je treba poudariti, da taka dejavnost ni omejena z zakonodajo Unije. Poleg tega je iz usklajenih izjav družbe Infopaq in združenja DDF razvidno, da priprava navedenega povzetka ni dejavnost, ki je omejena z dansko zakonodajo.

45

V teh okoliščinah ni mogoče šteti, da je navedena uporaba nezakonita.

46

Glede na navedeno je treba na tretje in četrto vprašanje odgovoriti, da je treba člen 5(1) Direktive 2001/29 razlagati tako, da so začasna dejanja reproduciranja, opravljena med procesom zbiranja podatkov, kot so ta v postopku v glavni stvari, skladna s pogojem, v skladu s katerim morajo imeti dejanja reproduciranja samo en namen, in sicer omogočiti zakonito uporabo dela ali predmeta sorodnih pravic.

47

Ob upoštevanju okvira zadeve v postopku v glavni stvari, kot tudi obsega prejšnjih vprašanj, je treba peto in šesto vprašanje razumeti tako, da se z njima želi izvedeti, ali začasna dejanja reproduciranja, opravljena med procesom zbiranja podatkov, kot so ta v postopku v glavni stvari, izpolnjujejo pogoj iz člena 5(1) Direktive 2001/29, v skladu s katerim ta dejanja ne smejo imeti neodvisnega ekonomskega pomena.

48

V zvezi s tem je treba spomniti, da je namen začasnih dejanj reproduciranja v smislu člena 5(1) omogočiti dostop do zaščitenih del in njihovo uporabo. Ker imajo ta lastno ekonomsko vrednost, imata dostop do njih in njihova uporaba nujno ekonomski pomen (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Football Association Premier League in drugi, točka 174).

49

Poleg tega, kot je razvidno iz uvodne izjave 33 Direktive 2001/29, je namen začasnih dejanj reproduciranja – v tej zadevi dejanj, ki omogočajo brskanje in predpomnenje – olajšati uporabo dela ali izboljšati učinkovitost te uporabe. Tako je s temi dejanji neločljivo povezano povečanje učinkovitosti v okviru take uporabe in zato povečanje dobička ali zmanjšanje stroškov proizvodnje.

50

Glede na to navedena dejanja ne smejo imeti neodvisnega ekonomskega pomena, kar pomeni, da ekonomske koristi v zvezi z njihovim izvajanjem ne smejo biti niti ločene niti ločljive od ekonomskih koristi v zvezi z zakonito uporabo zadevnega dela, in ne smejo ustvarjati dodatnih ekonomskih koristi, ki presegajo tiste v zvezi z navedeno uporabo zaščitenega dela (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Football Association Premier League in drugi, točka 175).

51

Povečanje učinkovitosti zaradi izvedbe začasnih dejanj reproduciranja, kot so ta v postopku v glavni stvari, nima takega neodvisnega ekonomskega pomena, če se ekonomske koristi v zvezi z njegovo uporabo pojavijo le ob uporabi reproduciranega predmeta, tako da ni niti ločeno niti ločljivo od ekonomskih koristi v zvezi z njegovo uporabo.

52

V nasprotju s tem so koristi v zvezi z začasnim dejanjem reproduciranja ločene in ločljive, če lahko avtor tega dejanja ustvari dobiček zaradi gospodarskega izkoriščanja samih začasnih reprodukcij.

53

Enako velja, če začasna dejanja reproduciranja privedejo do spremembe reproduciranega predmeta, kot obstaja ob sprožitvi zadevnega tehničnega procesa, ker namen navedenih aktov ni več olajšati njegovo uporabo, temveč uporabo drugačnega predmeta.

54

Zato je treba na peto in šesto vprašanje odgovoriti, da je treba člen 5(1) Direktive 2001/29 razlagati tako, da začasna dejanja reproduciranja, opravljena med procesom zbiranja podatkov, kot so ta v postopku v glavni stvari, izpolnjujejo pogoj, v skladu s katerim ta dejanja ne smejo imeti neodvisnega ekonomskega pomena, če izvedba teh dejanj ne omogoča ustvarjanja dodatnega dobička, ki presega dobiček v zvezi z zakonito uporabo zaščitenega dela, in če začasna dejanja reproduciranja ne privedejo do spremembe tega dela.

55

Predložitveno sodišče s sedmim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 5(5) Direktive 2001/29 razlagati tako, da začasna dejanja reproduciranja, opravljena med procesom zbiranja podatkov, kot so ta v postopku v glavni stvari, izpolnjujejo pogoj, v skladu s katerim ne smejo biti v nasprotju z običajno uporabo dela in tudi ne smejo nerazumno posegati v zakonite interese imetnika pravic.

56

V zvezi s tem zadošča ugotoviti, da če ta dejanja reproduciranja izpolnjujejo vse pogoje iz člena 5(1) Direktive 2001/29, kakor so razloženi v sodni praksi Sodišča, je treba šteti, da niso v nasprotju z običajno uporabo dela in tudi nerazumno ne posegajo v zakonite interese imetnika pravic (glej zgoraj navedeno sodbo Football Association Premier League in drugi, točka 181).

57

Zato je treba na sedmo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 5(5) Direktive 2001/29 razlagati tako, da če začasna dejanja reproduciranja, opravljena med procesom zbiranja podatkov, kot so ta v postopku v glavni stvari, izpolnjujejo vse pogoje iz člena 5(1) te direktive, je treba šteti, da izpolnjujejo pogoj, v skladu s katerim dejanja reproduciranja ne smejo biti v nasprotju z običajno uporabo dela in tudi ne smejo nerazumno posegati v zakonite interese imetnika pravic.

58

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo: