Sklep Sodišča (šesti senat) z dne 4. marca 2011 – Grigore proti Regia Naţională a Pădurilor Romsilva – Direcţia Silvică Bucureşti

(Zadeva C‑258/10)

„Člen 104(3), prvi pododstavek, Poslovnika – Socialna politika – Zaščita varnosti in zdravja delavcev – Direktiva 2003/88/ES − Organizacija delovnega časa – Pojem ‚delovni čas‘ – Pojem ‚najdaljši tedenski delovni čas‘ – Gozdni čuvaj, čigar prožni delovni čas v skladu s pogodbo o zaposlitvi in veljavno kolektivno pogodbo obsega 8 ur na dan in 40 ur na teden − Nacionalna ureditev, v skladu s katero je gozdni čuvaj odgovoren za vsako škodo, ki nastane na gozdni parceli, ki jo upravlja − Kvalifikacija − Učinek nadurnega dela na plačo in nadomestila zainteresirane stranke“

1.                     Socialna politika – Zaščita varnosti in zdravja delavcev – Direktiva 2003/88 o določenih vidikih organizacije delovnega časa – Delovni čas – Pojem – Gozdni čuvaj – Služba, ki vključuje obveznost nadzora gozdne parcele 8 ur na dan in 40 ur na teden z odgovornostjo nenehnega nadzora za območja, za katera je pristojen – Vključitev – Pogoji – Fizična navzočnost na delovnem mestu in razpoložljivost delodajalcu – Presoja nacionalnega sodišča (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/88, člen 2, točka 1) (Glej točko 58 in točko 1 izreka.)

2.                     Socialna politika – Zaščita varnosti in zdravja delavcev – Direktiva 2003/88 o določenih vidikih organizacije delovnega časa – Delovni čas – Pojem – Gozdni čuvaj – Službeno stanovanje, ki mu je na razpolago – Vpliv na izračun delovnega časa – Merila, ki jih je treba upoštevati – Obveznost delavca, da je fizično navzoč na kraju, ki ga določi delodajalec, in da mu je na razpolago – Presoja nacionalnega sodišča (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/88, člen 2, točka 1) (Glej točke od 64 do 70 in točko 2 izreka.)

3.                     Socialna politika – Zaščita varnosti in zdravja delavcev – Direktiva 2003/88 o določenih vidikih organizacije delovnega časa – Najdaljši tedenski delovni čas – Gozdni čuvaj – Pogodba o zaposlitvi, v kateri je določen najdaljši tedenski delovni čas 40 ur – Zakonska obveznost zagotavljanja nadzora gozdne parcele bodisi trajno bodisi tako, da je najdaljši čas prekoračen – Nedopustnost – Omejitve – Presoja nacionalnega sodišča (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/88, člena 6 in 17(1)) (Glej točko 79 in točko 3 izreka.)

4.                     Socialna politika – Zaščita varnosti in zdravja delavcev – Direktiva 2003/88 o določenih vidikih organizacije delovnega časa – Področje uporabe – Osebni prejemki – Izključitev (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/88) (Glej točke od 82 do 84 in točko 4 izreka.)

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Tribunal Dâmboviţa – Razlaga členov 2, točka 1, in 6 Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 381) – Pojem „delovni čas“ – Nacionalna ureditev, v skladu s katero je gozdni čuvaj odgovoren za vsako škodo, ki nastane na gozdni parceli, čeprav je v njegovi pogodbi o zaposlitvi določeno, da delovni čas traja osem ur – Pojem „najdaljši tedenski delovni čas“ – Dejanski tedenski delovni čas, ki presega zakonsko določen najdaljši tedenski delovni čas – Učinki na plačo in nadomestila zainteresirane stranke.

Izrek

1.

Člena 2, točka 1, Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa je treba razlagati tako, da je za obdobje, v katerem mora gozdni čuvaj, ki ima v skladu s svojo pogodbo o zaposlitvi osemurni dnevni delovni čas, zagotoviti nadzor nad gozdno parcelo, v zvezi s katero je glede na okoliščine disciplinsko, premoženjsko, prekrškovno ali glede na konkreten primer kazensko odgovoren za škodo, ugotovljeno na območju, ki ga upravlja, ne glede na čas nastanka te škode, mogoče šteti, da gre za „delovni čas“ v smislu te določbe samo, če narava in obseg gozdarjeve obveznosti nadzora ter odgovornost, ki zanj velja, zahtevajo njegovo fizično navzočnost na delovnem mestu in če mora biti med tem obdobjem na razpolago delodajalcu. Predložitveno sodišče preuči potrebne dejanske in pravne okoliščine, zlasti z vidika nacionalnega prava, ki se uporablja, da se presodi, ali je v tej zadevi tako.

2.

Kvalifikacija obdobja kot „delovni čas“ v smislu člena 2, točka 1, Direktive 2003/88 ni odvisna od tega, ali je na razpolago službeno stanovanje na gozdni parceli, ki jo upravlja zadevni gozdar, če ta razpoložljivost ne vključuje tega, da je gozdar zavezan k temu, da se zadržuje na kraju, ki ga določi delodajalec, in mu je na razpolago, zato da lahko, če je treba, takoj zagotovi primerne storitve. Predložitveno sodišče preuči, ali je tako v zadevi, o kateri odloča.

3.

Člen 6 Direktive 2003/88 je treba razlagati tako, da načeloma nasprotuje položaju, v kateri gozdar kljub temu, da je v pogodbi o zaposlitvi določeno, da je njegov najdaljši delovni čas osem ur na dan, najdaljši tedenski delovni čas pa 40 ur na teden, na podlagi zakonskih obveznosti dejansko zagotavlja nadzor gozdne parcele, za katero je odgovoren, bodisi trajno bodisi tako, da je v tej določbi določen delovni čas prekoračen. Predložitveno sodišče preuči, ali je tako v zadevi, v kateri odloča, in po potrebi preuči, ali so v zadevi iz postopka o glavni stvari izpolnjeni pogoji iz člena 17(1) ali iz člena 22(1) Direktive 2003/88, v skladu s katerimi je mogoče odstopanje od člena 6.

4.

Direktivo 2003/88 je treba razlagati tako, da obveznost delodajalca za plačilo dohodka ali temu ustreznega zneska za obdobje, v katerem mora gozdar zagotoviti nadzor gozdne parcele, za katero je odgovoren, ne izhaja iz te direktive, temveč iz zadevnih določb nacionalnega prava.