19.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 89/9

1.

Ali v primeru, v katerem se vsaki od dveh ali več družb iz različnih držav članic v postopku, ki teče pred sodiščem ene od teh držav članic, posamezno očita, da so s pridržanimi dejanji v zvezi z istim proizvodom kršile isti nacionalni del evropskega patenta, kot velja v neki drugi državi članici, lahko pride do „nezdružljivosti sodnih odločb“, ki so posledica ločenih postopkov v smislu člena 6(1) Uredbe št. 44/2001? (1)

2.

Ali je treba v postopku za izdajo začasne odredbe, ki temelji na tujem patentu (kot je začasna čezmejna prepoved kršitve), uporabiti člen 22(4) Uredbe št. 44/2001, če nasprotna stranka ugovarja, da je uveljavljani tuji patent ničen, pri čemer je treba upoštevati, da sodišče v tem primeru ne odloča dokončno o veljavnosti uveljavljanega patenta, ampak le presoja, kako bi odločilo sodišče, pristojno po členu 22(4) Uredbe št. 44/2001, in da se zahtevana začasna odredba v obliki čezmejne prepovedi kršitve zavrne, če sodišče meni, da obstaja razumna in upoštevna možnost, da bo pristojno sodišče uveljavljani patent razglasilo za ničen?

3.

Ali za uporabo člena 22(4) Uredbe št. 44/2001 v postopku v smislu prejšnjega vprašanja v zvezi z ugovorom ničnosti veljajo obličnostne zahteve v smislu, da se člen 22(4) Uredbe št. 44/2001 lahko uporabi le, če je bila pred sodiščem, pristojnim po členu 22(4) Uredbe št. 44/2001, že ali bo – v roku, ki ga določi sodišče – vložena ničnostna tožba, imetniku patenta pa je bilo ali bo v zvezi s tem v vsakem primeru poslano vabilo, ali zadostuje že vložitev ugovora ničnosti, in če je tako, ali za vsebino vloženega ugovora velja zahteva, da mora biti zadostno utemeljen in/ali da se uveljavljanje tega ugovora ne sme šteti za zlorabo?

4.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je sodišče po tem, ko je bil v postopku v smislu prvega vprašanja vložen ugovor ničnosti, še pristojno za tožbo zaradi kršitve, posledica česar je, da je treba (če to želi tožeča stranka) postopek o kršitvi prekiniti, dokler sodišče, pristojno po členu 22(4) Uredbe št. 44/2001, ne odloči o uveljavljanem nacionalnem delu patenta, ali da je treba tožbo zavrniti, ker sodišče ne sme odločati o ugovoru, ki je upošteven za odločitev, ali pa sodišče po vložitvi ugovora ničnosti izgubi tudi pristojnost v zvezi s tožbo zaradi kršitve?

5.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali lahko nacionalno sodišče svojo pristojnost za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe, ki temelji na tujem patentu (kot je čezmejna prepoved kršitve) in zoper katero je bil vložen ugovor, da je uveljavljani patent ničen, ali (če bi bilo treba odločiti, da uporaba člena 22(4) Uredbe št. 44/2001 ne vpliva na pristojnost Rechtbank za odločanje o tožbi zaradi kršitve) svojo pristojnost za odločanje o ugovoru, da je uveljavljani patent ničen, ugotovi na podlagi člena 31 Uredbe št. 44/2001

6.

Če je odgovor na četrto vprašanje pritrdilen, katera dejstva ali okoliščine so potrebne, da se lahko šteje, da je med predmetom zahtevanih ukrepov in krajevno pristojnostjo države pogodbenice sodišča, pred katerim poteka zadevni postopek, dejanska povezava iz točke 40 sodbe Van Uden (2)?