Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Frankfurt am Main (Nemčija) 2. aprila 2010 – Peter Köhler proti Land Hessen

(Zadeva C-160/10)

(2010/C 161/35)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgericht Frankfurt am Main

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Peter Köhler.

Tožena stranka: Land Hessen

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali določbe v Hessisches Beamtengesetz glede načeloma obvezne starostne meje za upokojitev za uradnike po merilih prava Unije temeljijo na cilju v splošnem interesu?

V zvezi s tem se postavljajo ta vprašanja:

Katere zahteve mora po pravu Unije izpolnjevati takšen cilj v splošnem interesu? Katera dodatna vprašanja v zvezi s pojasnitvijo dejanskega stanja bi moralo predložitveno sodišče še obravnavati?

Ali je interes prihraniti proračunska sredstva in stroške dela, v tem primeru v obliki preprečevanja novih zaposlitev in s tem povezanim zmanjševanjem izdatkov za zaposlene, legitimen cilj v smislu člena 6(1) Direktive 2000/78/ES?

Ali je mogoče cilj javnega delodajalca glede neke gotovosti načrtovanja v zvezi z upokojitvami uradnikov priznati kot legitimen cilj v splošnem interesu, in sicer tudi takrat, ko lahko vsak javni delodajalec na področju uporabe Hessisches Beamtengesetz ali Beamtenstatusgesetz razvije in izvaja svoje ideje o načrtovanju v zvezi z zaposlenimi?

Ali je mogoče interes „ugodne starostne razporejenosti“ in „ugodne starostne strukture“ šteti za cilj v splošnem interesu, čeprav v zvezi s tem ni splošnih standardov ali zakonskih določb o tem, kaj je pravilna starostna razporejenost ali starostna struktura?

Ali je mogoče interes ustvarjanja možnosti napredovanja za že zaposlene uradnike šteti za legitimen cilj v splošnem interesu v smislu člena 6(1) Direktive 2000/78/ES?

Ali ureditev o starostni meji zaradi preprečevanja posameznih sporov s starejšimi zaposlenimi glede njihove sposobnosti za nadaljnje delo sledi legitimnemu cilju v splošnem interesu?

Ali je sklicevanje na splošni interes v smislu člena 6(1) Direktive 2000/78/ES pogojeno s konceptom politike trga dela, ki presega posamezne javne in/ali zasebne delodajalce, in če je, s kakšno stopnjo enotnosti in obveznosti?

Ali lahko posamezni zasebni ali javni delodajalci za skupine zaposlenih, v tem primeru omejene na uradnike s področja uporabe Hessisches Beamtengesetz, z ureditvijo o starostni meji, ki ima omejen obseg, sploh uresničujejo cilje v splošnem interesu?

Unter welchen Voraussetzungen kann das von einzelnen Dienstherren verfolgbare, aber nicht bindend vorgegebene Ziel als dem Allgemeinwohl i. S. d. Art. 6 Abs. 1 RL 2000/78/EG dienend angesehen werden, aufgrund des Übertritts in den Ruhestand besetzbar gewordene Stellen durch Neueinstellungen, ggf. nach vorheriger Beförderung bereits vorhandener Beschäftigter zu besetzen? Müssen für den Allgemeinwohlbezug über pauschale Behauptungen, die Regelung diene diesem Ziel, auch statistische Daten oder sonstige Erkenntnisse vorliegen, die auf die hinreichende Ernsthaftigkeit und tatsächliche Realisierung einer solchen Zielsetzung schließen lassen?

Katere zahteve mora izpolnjevati ureditev o starostni meji v smislu Hessisches Beamtengesetz, da bi bila primerna in ustrezna za uresničevanje zasledovanega cilja?

Ali so potrebne natančnejše analize za določitev razmerja med – verjetnim – številom uradnikov, ki bi ob doseženi starostni meji prostovoljno ostali zaposleni, in številom tistih, ki bi ob doseženi starostni meji prejemali polno pokojnino in bi se zato želeli upokojiti? Ali ne bi bilo primerno v zvezi s tem dati prednost prostovoljni upokojitvi pred obvezno, če je z določbami za zmanjšanje pokojnine pri upokojitvi pred dopolnjeno polno starostjo zagotovljeno, da se preprečijo nesorazmerni stroški za pokojninski proračun in s tem povezani stroški zaposlenih? (Prostovoljna upokojitev pred obvezno je primernejša ureditev in dejansko nič manj primerna.)

Ali je mogoče šteti za primerno in nujno, da se za uradnike neizpodbitno domneva, da postanejo z dopolnitvijo določene starosti, v tem primeru 65 let, nesposobni za delo in da zato njihovo delovno razmerje samodejno preneha?

Ali je primerno, da je nadaljevanje uradnikovega delovnega razmerja, ki je samo po sebi mogoče do dopolnjenega 68. leta, pogojeno izključno s posebnimi interesi javnega delodajalca, neobstoj takih interesov pa obvezno povzroči prenehanje delovnega razmerja brez vsake pravne možnosti za nadaljnjo zaposlitev kot uradnik?

Ali ureditev o starostni meji, ki povzroči obvezno prenehanje delovnega razmerja, namesto da bi se v skladu s členom 6(2) Direktive 2000/78/ES omejila na opredelitev pogojev za pridobitev pravice do polne pokojnine, neupravičeno razvrednoti interese starejših ljudi v primerjavi z načeloma ne večvrednimi interesi mlajših ljudi?

Če je cilj lažjega zaposlovanja in/ali napredovanja priznan kot legitimni cilj, se postavlja vprašanje, katere podrobnejše dejanske zahteve morajo biti izpolnjene, da bi se dokazalo, do katere mere so dejansko izkoriščene ustrezne možnosti pri vsakem javnem delodajalcu, ki izvaja ureditev o starostni meji, ali pri vseh javnih delodajalcih, za katere velja zakonska ureditev, vključno ali izključno s splošnim trgom dela?

Ali je ob upoštevanju danes že prepoznavnih demografsko pogojenih vrzeli na trgu dela, potrebi po strokovnjakih vseh vrst, ki bo nastopila zelo kmalu, torej tudi v javnem sektorju v zvezni državi in v zveznih deželah, primerno in nujno za delo sposobne uradnike, ki želijo svoje delo opravljati še naprej, vendarle prisiliti k prenehanju delovnega razmerja, čeprav se bo kmalu pojavila velika potreba po zaposlenih, ki jo bo mogoče s trgom dela komaj pokriti? Ali so v zvezi s tem potrebni podatki o trgu dela po panogah, ki bi jih bilo treba po potrebi pozneje še zbrati?

Katere zahteve glede skladnosti morajo izpolnjevati določbe dežele Hessen in morebiti zvezne določbe, glede ureditve o starostni meji?

Ali je mogoče šteti, da si odstavka 1 in 3 člena 50 Hessisches Beamtengesetz ne nasprotujeta, če je načeloma mogoče nadaljevanje delovnega razmerja prek starostne meje odvisno samo od interesov javnega delodajalca?

Ali je treba člen 50(3) Hessisches Beamtengesetz v skladu z Direktivo po potrebi razlagati tako, da se mora za preprečitev neprimerne diskriminacije zaradi starosti delovno razmerje nadaljevati vedno, ko temu ne nasprotujejo službeni razlogi? Katere zahteve bi takšni razlogi morali izpolnjevati? Ali je treba v zvezi s tem domnevati, da službeni interesi zahtevajo nadaljevanje delovnega razmerja že, če bi v nasprotnem primeru nastopila neupravičena diskriminacija zaradi starosti?

Kako bi bilo mogoče takšno priporočeno razlago člena 50(3) Hessisches Beamtengesetz kljub vmesnemu prenehanju delovnega razmerja tožeče stranke uporabiti za njegovo nadaljevanje ali ponovno sklenitev? Ali se v tem primeru člena 50(1) Hessisches Beamtengesetz do dopolnitve 68. leta nikakor ne bi smelo uporabljati?

Ali je primerno in nujno, da se po eni strani prostovoljno upokojitev od dopolnjenega 60. oziroma 63. leta oteži s trajnim zmanjšanjem pokojnine in da se po drugi strani prostovoljno nadaljevanje delovnega razmerja po dopolnjenem 65. letu izključi, razen če javni delodajalec izjemoma ima posebni interes za to nadaljevanje?

Ali ureditev o starostni meji v členu 50(1) Hessisches Beamtengesetz preneha biti primerna in nujna zaradi ugodnejših določb za starejše, zaposlene s krajšim delovnim časom, in uradnike, zaposlene za določen čas?

Kakšen pomen imajo za skladnost različne določbe v pravu javnih uslužbencev, delovnem in socialnem pravu, ki po eni strani težijo k trajnemu zviševanju starosti za pridobitev pravice do polne pokojnine, po drugi strani pa prepovedujejo odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi dopolnitve starosti, določene za polno starostno pokojnino, ter določajo, da ob dopolnitvi točno te starosti delovno razmerje nujno preneha?

Ali je za skladnost pomembno, da postopno zviševanje starostnih mej v socialnem zavarovanju in pravu javnih uslužbencev zvezne države in nekaterih zveznih dežel prednostno služi interesu zaposlenih, da zanje čim pozneje veljajo zaostreni pogoji za polno starostno pokojnino v javnem ali zasebnem sektorju? Ali so ta vprašanja zato neupoštevna, ker za uradnike s področja uporabe Hessisches Beamtengesetz starostne meje še niso bile zvišane, čeprav bo to zvišanje kmalu začelo veljati za pogodbene uslužbence?