Pritožba, ki jo je Solvay SA vložila 1. marca 2010 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 17. decembra 2009 v zadevi T-57/01, Solvay proti Komisiji

(Zadeva C-109/10 P)

(2010/C 161/21)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: Solvay SA (zastopniki: P.-A. Foriers, R. Jafferali, F. Louis, A. Vallery odvetniki)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

—	izpodbijana sodba z dne 17. decembra 2009 naj se razveljavi;

—	na podlagi tega naj se tožbo glede razveljavljenih delov ponovno preuči in razveljavi Odločba Komisije z dne 13. decembra 2000, v celoti ali delno, glede na obseg tožbenih razlogov;

—	globa v višini 19 milijonov EUR naj se razveljavi ali, podredno, bistveno zniža zaradi povrnitve težko popravljive škode, ki je pritožnici nastala zaradi izredno dolgega trajanja postopka;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka s pritožbo in stroškov postopka pred Splošnim sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev svoje pritožbe navaja devet razlogov.

S prvim pritožbenim razlogom, ki je razdeljen na pet delov, pritožnica zatrjuje kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, ker naj bi bila Odločba Komisije 2003/6/ES z dne 13. decembra 2000 (1) sprejeta več kot deset let po začetku postopkov ali vsaj po začetku postopka s seznanitvijo pritožnice z očitki Komisije. Družba Solvay Splošnemu sodišču očita predvsem to, da ni celovito presojalo trajanja, da bi vanj vključilo tako upravno kot sodno fazo postopka (prvi del), da ni upoštevalo trajanja postopka pred Splošnim sodiščem (drugi del), da bi upoštevalo prekoračitev razumnega roka samo, če bi izkazala dejanski poseg v svoje pravice obrambe, čeprav gre za dve neodvisni in ločeni načeli (tretji del), da je ugotovilo, da takega posega v tej zadevi ni bilo (četrti del), in da je izkrivilo dejstva v zadevi, ker je ugotovilo, da se je pritožnica odpovedala podredni zahtevi, da se zniža globa zaradi prekoračenja razumnega roka (peti del), čeprav je na podlagi tega izrecno zahtevala razveljavitev ali vsaj znižanje globe.

Z drugim pritožbenim razlogom, ki ga sestavljajo trije deli, družba Solvay uveljavlja kršitev členov 14 in 20 Uredbe Sveta št. 17/62, ker je Splošno sodišče potrdilo delovanje Komisije, ki je v okviru postopka začetega na podlagi člena 102 PDEU uporabila dokumente, zasežene v sklopu preverjanj glede morebitnega sodelovanja v kartelih in/ali usklajenih ravnanjih na podlagi člena 101 PDEU (prvi del). Pritožnica Splošnemu sodišču očita tudi, da je dovolilo, da Komisija proti njej uporablja dokumente, ki jih je pridobila slučajno, čeprav takrat, ker ni imela razlogov za sum, ni smela opraviti preverjanj, na podlagi katerih bi te dokumente lahko pridobila (drugi del). Nazadnje mu očita, da je izkrivilo dejstva v zadevi, ker je potrdilo vsebinsko podobnost med dejstvi, ki naj bi bila preiskovana na podlagi odločbe o preverjanju, in tistimi, ki so bila podlaga za njeno obsodbo (tretji del).

S tretjim pritožbenim razlogom, ki ga sestavlja šest delov, pritožnica uveljavlja, da je Splošno sodišče kršilo pravice obrambe, ker ji je naložilo, naj izkaže, da bi bili deli spisa, ki jih je Komisija izgubila, lahko koristni za njeno obrambo (prvi del). Ni namreč mogoče po uradni dolžnosti izključiti, ker spis ni bil začasno pregledan, da bi te listine lahko vplivale na odločbo, ki jo je Komisija sprejela (drugi in tretji del). Nazadnje izpodbija presojo Splošnega sodišča, da ni izkazala, da bi izginuli dokazi lahko pripomogli k njeni obrambi glede obstoja prevladujočega položaja (četrti del), rabata, ki je bil dodeljen skupini Saint-Gobain (peti del), in opredelitve upoštevnega geografskega trga (šesti del).

S četrtim pritožbenim razlogom družba Solvay zatrjuje kršitev pravic obrambe, pravil o dokaznem bremenu in domneve nedolžnosti, ker je Splošno sodišče odločilo, da dokazi, odstranjeni iz spisa, ne bi bili koristni za njeno obrambo, čeprav bi zadoščalo, da bi ji ti dokazi omogočili dokazovati že oblikovane razloge, bolj kot da bi ji omogočili oblikovanje novih razlogov (prvi del) in da bi lahko pomenili možnost, čeprav omejeno, vplivati na smer izpodbijane odločbe (drugi del).

S petim pritožbenim razlogom pritožnica navaja kršitev njene pravice, da se izjavi po tem, ko je Splošno sodišče razglasilo ničnost prve odločbe, s katero ji je bila naložena globa, in preden je Komisija sprejela izpodbijano odločbo. V izpodbijani sodbi naj namreč ne bi bilo odgovora na njeno ničnostno tožbo in zavrnjeno je bilo stališče, da bi Komisija morala dati zadevnemu podjetju možnost, da se izjavi, kadar je bila s predhodno sodbo Splošnega sodišča ugotovljena kršitev postopka, ki je vplivala na pripravljalne ukrepe.

S šestim pritožbenim razlogom družba pritožnica Splošnemu sodišču očita, da je kršilo člen 102 PDEU in ni izpolnilo svoje obveznosti podati obrazložitev, ker je potrdilo alternativno opredelitev upoštevnega geografskega trga, ne glede na to, ali je šlo za trg s skupnostno razsežnostjo ali za nacionalne trge.

S sedmim pritožbenim razlogom družba Solvay glede na obveznost obrazložitve in glede na člen 102 PDEU graja presojo prevladujočega položaja, ki jo je Splošno sodišče opravilo v izpodbijani sodbi, ne glede na to, ali ima upoštevni trg skupnostno (prvi del) ali nacionalno (drugi del) razsežnost. Poleg tega očita Splošnemu sodišču, da ni upoštevalo izjemnih okoliščin, ki izkazujejo neobstoj prevladujočega položaja (tretji del).

Z osmim razlogom pritožnica navaja kršitev člena 102 PDEU in neobstoj obrazložitve, ker je Splošno sodišče presodilo, da je rabat v višini 1,5 %, ki je bil dodeljen skupini Saint-Gobain, pomenil popust za zvestobo, s čimer je vplival na pogoje konkurence.

Z devetim pritožbenim razlogom pritožnica navaja, da ni podana potrebna obrazložitev in da je bil kršen člen 102 PDEU, ker je Splošno sodišče ugotovilo obstoj diskriminatorne prakse, ki je izhajala iz sistema rabatov, dodeljenih poslovnim partnerjem, ne da bi preverilo, ali je ta praksa pri strankah prevladujočega dobavitelja povzročila konkurenčno oviro (prvi del). Nazadnje družba Solvay Splošnemu sodišču očita, da ni upoštevalo majhnega deleža, ki ga je natrijev karbonat imel v skupnih stroških njenih strank (drugi del).

(1) Odločba Komisije 2003/6/ES z dne 13. decembra 2000 v zvezi s postopkom na podlagi člena 82 [ES] (Zadeva COMP/33.133 – C: Natrijev karbonat – Solvay) (UL 2003 L 10, str. 10).