22.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 134/21


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale Ordinario di Venezia (Italija) 26. februarja 2010 – Ivana Scattolon proti Ministero dell’Università e della Ricerca

(Zadeva C-108/10)

2010/C 134/31

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Ordinario di Venezia

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Ivana Scattolon

Tožena stranka: Ministero dell’Università e della Ricerca

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba Direktivo Sveta 77/187 (1) in/ali Direktivo Sveta 2001/23/ES (2) z dne 12. marca 2001 ali drugo upoštevno zakonodajo Skupnosti razlagati tako, da se lahko uporablja za položaj, v katerem država od lokalnih organov (občin in pokrajin) prevzame osebje, odgovorno za pomožne storitve čiščenja in vzdrževanja državnih šolskih stavb, če država zaradi prenosa kot pravna naslednica ne vstopi samo v dejavnosti in razmerja z vsem osebjem (hišniki), ampak tudi v pravna razmerja, ki izhajajo iz podjemnih pogodb, sklenjenih z zasebnimi podjetji za zagotavljanje teh storitev?

2.

Ali je treba neprekinjeno nadaljevanje zaposlitve, določeno v členu 3(1), prvi pododstavek, Direktive 77/187 (ki je bila skupaj z Direktivo 98/50/ES (3) prenesena v Direktivo 2001/23/ES), razlagati tako, da se pri količinski opredelitvi prejemkov, ki so pri pridobitelju povezani z delovno dobo, upoštevajo vsa leta, ki so jih dopolnili prevzeti delavci, vključno z dopolnjenimi v okviru zaposlitve pri odsvojitelju?

3.

Ali je treba člen 3 Direktive 77/187 in/ali direktivi Sveta 98/50/ES z dne 29. junija 1998 in 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 razlagati tako, da med pravice delavca, ki se prenesejo na pridobitelja, spadajo tudi ugodnosti, ki jih je delavec pridobil pri odsvojitelju, kakršna je dopolnjena delovna doba, če so z njo – v kolektivni pogodbi, ki velja pri pridobitelju – povezane pravice ekonomske narave?

4.

Ali je treba splošna načela veljavnega prava Skupnosti – ki se nanašajo na pravno varnost, varstvo legitimnih pričakovanj, enakost pravnih sredstev, učinkovito sodno varstvo, pravico do neodvisnega sodišča in, splošneje, na pravico do poštenega sojenja, določena v členu 6(2) Pogodbe o Evropski uniji (kakor je bil spremenjen s členom 1(8) Lizbonske pogodbe in na katerega se sklicuje člen 46 Pogodbe o Evropski uniji) v povezavi s členom 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane v Rimu 4. novembra 1950, ter s členi 46, 47 in 52(3) Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, razglašene v Nici 7. decembra 2000, kakor so bili vključeni v Lizbonsko pogodbo – razlagati tako, da nasprotujejo avtentični razlagi, kakršno je po zelo dolgem obdobju (5 let) sprejela italijanska država in ki se razlikuje od besedila določbe, ki jo je treba razložiti, ter je v nasprotju z ustaljeno razlago sodišča, pristojnega za zagotavljanje enotne razlage in uporabe prava, pri čemer gre tudi za določbo, ki je pomembna za odločitev v sporih, v katerih je Italija udeležena kot stranka v postopku?


(1)  UL L 61, str. 26.

(2)  UL L 82, str. 16.

(3)  UL L 201, str. 88.