22.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 134/16

(a)

Ali je podatek o skupnih stroških za potrošnika, izražen v odstotnih točkah (efektivna obrestna mera, EOM), tako pomemben, da je mogoče, kadar v pogodbi ni naveden, šteti, da stroški potrošniškega kredita niso opredeljeni pregledno, dovolj jasno in razumljivo?

(b)

Ali je zakonodajni okvir za varstvo potrošnikov, ki ga zagotavlja Direktiva Sveta 93/13/EGS (1) z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, tak, da se lahko tudi za strošek šteje, da je nedovoljen pogoj v pogodbi o potrošniškem kreditu, ker ni dovolj pregleden in razumljiv, če v pogodbi podatek o skupnih stroških potrošniškega kredita ni naveden v odstotnih točkah in so stroški (kredita) izraženi samo z zneskom, ki ga sestavlja več dodatnih stroškov, deloma navedenih v pogodbi in deloma v splošnih pogodbenih pogojih?

(a)

Ali je treba Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah razlagati tako, da mora nacionalno sodišče, ki odloča o predlogu za izvršbo na podlagi pravnomočne arbitražne odločbe, izdane v odsotnosti potrošnika, kadar ima vse potrebne informacije o dejanskem in pravnem stanju, po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je kazen, določena v kreditni pogodbi, ki sta jo sklenila dajalec kredita in potrošnik, nesorazmerna, če je mogoče na podlagi nacionalnih postopkovnih določb tak preizkus opraviti v okviru podobnih postopkov, urejenih v nacionalnem pravu?

(b)

Ali mora nacionalno sodišče, če ugotovi, da je kazen zaradi neizpolnitve obveznosti potrošnika nesorazmerna, sprejeti vse ukrepe, ki so lahko v skladu z nacionalnim pravom posledica te okoliščine, zato da zagotovi, da določba o kazni za potrošnika ni zavezujoča?

(c)

Ali je mogoče šteti, da kazen, določena v višini 0,25 % od dolgovanega zneska kredita dnevno, to je 91,25 % na letni ravni, ni poštena, ker je nesorazmerna?