13.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 63/34

1.

Ali določba 2(1) okvirnega sporazuma, uveljavljenega z Direktivo 1999/70/ES (1), nasprotuje nacionalnima praviloma, kot ju za delavce, ki opravljajo DKD [družbeno koristno delo]/JKD [javno koristno delo], določata člen 8(1) zakonske uredbe št. 468/97 in člen 4(1) [zakonske uredbe] št. 81/00, ki s tem, da za navedene delavce, katerih položaj urejata, izključujeta možnost sklenitve delovnega razmerja, zanje izključujeta tudi uporabo zakonodaje o zaposlitvi za določen čas, s katero je bila v notranji pravni red prenesena Direktiva 1999/70/ES?

2.

Ali določba 2(2) okvirnega sporazuma, uveljavljenega z Direktivo 1999/70/ES, dopušča, da se delavci, kot so tisti, ki opravljajo DKD/JKD in katerih položaj urejata zakonska uredba št. 468/97 in zakonska uredba št. 81/00, uvrstijo na področje, za katero se ne uporablja Direktiva 1999/70/ES?

3.

Ali spadajo delavci iz drugega vprašanja v okvir opredelitve iz določbe 3(1) okvirnega sporazuma, uveljavljenega z Direktivo 1999/70/ES?

4.

Ali določba 5 okvirnega sporazuma, uveljavljenega z Direktivo 1999/70/ES, ter načeli enakega obravnavanja [in] prepovedi diskriminacije nasprotujejo zakonodaji za delavce v šolskem sektorju (glej zlasti člen 4(1) zakona št. 124/99 in člen 1(1)(a) ministrske uredbe št. 430/00), ki omogoča, da se za prvo pogodbo za določen čas ne navede razloga za sklenitev take vrste pogodbe, kar sicer notranja ureditev nalaga za vse druge vrste dela za določen čas, in da se pogodbe obnavljajo ne glede na obstoj stalnih in trajnih potreb, in ki ne določa najdaljšega skupnega trajanja pogodb ali delovnih razmerij za določen čas, števila obnovitev navedenih pogodb ali razmerij in običajno tudi nobenega vmesnega obdobja med obnovitvami oziroma – v primeru letnih nadomeščanj – nobenega vmesnega obdobja za poletne počitnice, ko je izvajanje šolske dejavnosti prekinjeno ali močno zmanjšano?

5.

Ali je za opisano skupino določb s šolskega področja mogoče šteti, da gre za celoto ukrepov, ustreznih za preprečevanje zlorab?

6.

Ali je mogoče v skladu s členom 2 Direktive 1999/70/ES za zakonsko uredbo št. 368/01 in člen 36 zakonske uredbe št. 165/01 šteti, da vsebujeta določbe, ki imajo lastnost predpisov, sprejetih za prenos Direktive 1999/70/ES v zvezi z delovnimi razmerji za določen čas v šolskem sektorju?

7.

Ali je za subjekt, ki ima lastnosti, kakršne ima družba Poste Italiane S.p.a., to je za subjekt:

treba šteti, da je za potrebe neposredne uporabe prava EU državni organ?

8.

Če je odgovor na sedmo vprašanje pritrdilen, ali se lahko za namene diferenciacije preprečevalnih ukrepov šteje, da spada navedena družba v poseben sektor ali da spada vse osebje, ki ga ta zaposluje, v posebno kategorijo delavcev v smislu določbe 5 [okvirnega sporazuma]?

9.

Če je odgovor na sedmo vprašanje nikalen, ali določba 5 [okvirnega sporazuma] iz Direktive 1999/70/ES samostojno ali v povezavi z določbama 2 in 4 ter načeloma enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije nasprotuje določbi, kakršno vsebuje člen 2(1a) zakonske uredbe št. 368/01, ki navedenemu subjektu dopušča, da zaposli delavca za določen čas, ne da bi v pogodbi za to navedel razloge, oziroma ga – ne glede na preprečevalni ukrep, ki je sicer predviden v notranjem pravnem redu (člen 1 zakonske uredbe št. 368/01) – oprošča obveznosti, da pisno navede in v primeru izpodbijanja dokaže obstoj tehničnega, proizvodnega ali organizacijskega razloga ali razloga nadomeščanja, odločilnega za sklenitev pogodbe za določen čas, ob upoštevanju, da je mogoče prvo pogodbo podaljšati, če to zahtevajo objektivni razlogi in se podaljšanje nanaša na isto delo, za opravljanje katerega je bila sklenjena pogodba za določen čas?

10.

Ali sta zakonska uredba št. 368/01 in člen 36(5) zakonske uredbe št. 165/01 splošna predpisa, s katerima je bila za uslužbence javne uprave prenesena Direktiva 1999/70/ES, ob upoštevanju odstopanj od navedenih splošnih določb, kot bodo opredeljena na podlagi odgovorov na vprašanja od prvega do devetega?

11.

Ali Direktiva 1999/70/ES in zlasti določba 5(2)(b) – ob neobstoju kazenskih določb v zvezi z delavci, ki opravljajo DKD/JKD, in delavci v šolstvu – nasprotuje temu, da se po analogiji uporablja ureditev, ki predpisuje le odškodnino, kot je določena v členu 36(5) zakonske uredbe št. 165/01, oziroma ali je v členu 5(2)(b) določeno preferenčno načelo s ciljem, da bi se za pogodbe ali delovna razmerja prednostno štelo, da so sklenjeni za nedoločen čas?

12.

Ali načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije, določeni v pravu EU, ter določbi 4 in 5(1) [okvirnega sporazuma] nasprotujejo diferenciaciji kaznovalne ureditve v sektorju „uslužbencev javne uprave“, utemeljeni na podlagi geneze delovnega razmerja ali subjekta, ki nastopa kot delodajalec, in v šolskem sektorju?

13.

Ali lahko – ob opredelitvi okvira notranje zakonodaje za prenos Direktive 1999/70/ES v razmerju do države in subjektov, ki so na podlagi odgovora na predhodna vprašanja z njo izenačeni – določba 5 [okvirnega sporazuma] nasprotuje ureditvi, kakršna je določena v členu 36(5) zakonske uredbe št. 165/01, ki absolutno prepoveduje, da bi se delovna razmerja, kadar je delodajalec državna uprava, spremenila v razmerje za nedoločen čas, in katera nadaljnja preverjanja mora opraviti nacionalno sodišče, da bi lahko zavrnilo uporabo prepovedi sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas z navedenimi subjekti državne uprave?

14.

Ali je treba v Italiji zagotoviti polni učinek Direktive 1999/70/ES oziroma ali je sprememba delovnih razmerij, sklenjenih z O[rgani] J[avne] U[prave], v razmerja za nedoločen čas v nasprotju s temeljnimi načeli notranjega prava, zaradi česar v obravnavani zadevi ni mogoče upoštevati določbe 5 [okvirnega sporazuma], ker so njeni učinki v nasprotju s členom I-5 Lizbonske pogodbe, saj ne spoštuje temeljnih političnih in ustavnih struktur oziroma temeljnih državnih funkcij Italije?

15.

Ali določba 5 [okvirnega sporazuma] iz Direktive 1999/70/ES – s tem, da določa, da je treba, kadar je prepovedana sprememba delovnega razmerja za določen čas v razmerje za nedoločen čas, sprejeti ukrep, ki zagotavlja učinkovita jamstva, enakovredna tistim, ki jih nacionalno pravo zagotavlja za varstvo delavcev v enakih položajih, zaradi kaznovanja zlorab, ki izhajajo iz kršitve navedene določbe 5, in odprave posledic kršitev prava EU – nalaga, da je treba kot enak položaj znotraj nacionalnega prava upoštevati delovno razmerje za nedoločen čas, sklenjeno z državno upravo, do katerega bi imel delavec pravico, če člen 36 ne bi obstajal, oziroma delovno razmerje za nedoločen čas, sklenjeno z zasebnim subjektom, v primerjavi s katerim bi imelo delovno razmerje take lastnosti, povezane s stalnostjo, kot jih ima delovno razmerje v državni upravi?

16.

Ali določba 5 [okvirnega sporazuma] iz Direktive 1999/70/ES – s tem, da določa, da je treba, kadar je prepovedana sprememba delovnega razmerja za določen čas v razmerje za nedoločen čas, sprejeti ukrep, ki zagotavlja učinkovita jamstva, enakovredna tistim, ki jih nacionalno pravo zagotavlja za varstvo delavcev v enakih položajih, zaradi kaznovanja zlorab, ki izhajajo iz kršitve določbe 5, in odprave posledic kršitev prava EU – nalaga, da je treba pri določitvi kazni upoštevati: