Zadeva C-512/10

Evropska komisija

proti

Republiki Poljski

„Neizpolnitev obveznosti države — Promet — Direktiva 91/440/EGS — Razvoj železnic Skupnosti — Direktiva 2001/14/ES — Dodeljevanje železniških infrastrukturnih zmogljivosti — Člen 6(2) in (3) Direktive 2001/14 — Dolgotrajno finančno neravnotežje — Člena 6(1) ter 7(3) in (4) Direktive 91/440 — Neobstoj spodbud za upravljavca železniške infrastrukture — Člena 7(3) in 8(1) Direktive 2001/14 — Izračun uporabnin za minimalni dostop“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 30. maja 2013

  1. Promet – Železniški promet – Direktiva 2001/14 – Dodeljevanje železniških infrastrukturnih zmogljivosti in zaračunavanje obrabnin – Zaračunavanje uporabnin za infrastrukturo – Obveznosti držav članic – Računovodsko ravnotežje upravljavca infrastrukture – Pogoji

    (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14, člen 6(1))

  2. Promet – Železniški promet – Direktiva 2001/14 – Dodeljevanje železniških infrastrukturnih zmogljivosti in zaračunavanje obrabnin – Obveznosti držav članic – Ukrepi, namenjenih spodbujanju upravljavca železniške infrastrukture k znižanju stroškov zagotavljanja infrastrukture in višine uporabnin – Neobstoj – Neizpolnitev obveznosti

    (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14, člen 6(2))

  3. Promet – Železniški promet – Direktiva 2001/14 – Dodeljevanje železniških infrastrukturnih zmogljivosti in zaračunavanje obrabnin – Obveznosti držav članic – Izračun uporabnin za minimalni dostop do železniške infrastrukture – Uporabnine, ki ustrezajo stroškom, neposredno povezanim z izvajanjem železniške storitve – Neobstoj – Neizpolnitev obveznosti

    (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14, člen 7(3))

  1.  Obveznost iz člena 6(1) Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/49, v skladu s katero države članice določijo pogoje za zagotovitev, da računovodska evidenca upravljavca železniške infrastrukture, pod normalnimi pogoji poslovanja in v primernem časovnem obdobju, uravnoteži vsaj prihodke upravljavca železniške infrastrukture od uporabnin, presežke iz drugih komercialnih dejavnosti in državno financiranje na eni strani ter infrastrukturne odhodke na drugi, je treba razlagati tako, da zajema računovodsko ravnotežje izkaza uspeha upravljavca železniške infrastrukture. Vendar neuravnotežen izkaz uspeha upravljavca infrastrukture sam po sebi ne zadošča za ugotovitev, da zadevna država članica ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi navedene določbe. Za tako ugotovitev bi bilo namreč treba tudi dokazati, kot je zapisano v tej določbi, da se računovodsko neravnotežje pojavlja „pod normalnimi pogoji poslovanja“ in „v primernem časovnem obdobju“.

    (Glej točke 26, 34 in 35.)

  2.  Država članica, ki ne sprejme ukrepov, namenjenih spodbujanju upravljavca železniške infrastrukture k znižanju stroškov zagotavljanja infrastrukture in višine uporabnin za dostop, ne izpolni obveznosti iz člena 6(2) Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/49.

    V zvezi s tem ne zadostuje okoliščina, da nacionalna ureditev, sprejeta z namenom prenosa Direktive 2001/14 v nacionalno pravo, za cilj določa znižanje stroškov in zneska uporabnin, če ta ureditev ne opredeljuje spodbujevalnega mehanizma, s katerim je treba ta cilj doseči.

    (Glej točki 57 in 90 ter točko 1 izreka.)

  3.  Država članica, ki dopusti, da se pri izračunu uporabnin za minimalni paket storitev dostopa do infrastrukture in za dostop do objektov po tirih upoštevajo stroški, za katere ni mogoče šteti, da nastanejo neposredno pri izvajanju železniške storitve, ne izpolni obveznosti iz člena 7(3) Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/49.

    Ker stroški vzdrževanja ali upravljanja prometa, navedeni v tej ureditvi, zajemajo fiksne stroške v zvezi z zagotavljanjem dela železniškega omrežja, ki jih mora upravljavec nositi, čeprav do premikov vlakov ne pride, je v zvezi s tem treba šteti, da le del njih nastane neposredno pri izvajanju železniške storitve. Poleg tega stroški financiranja in posredni stroški dejavnosti očitno niso neposredno povezani z izvajanjem železniške storitve. Nazadnje, ker amortizacija ni določena na podlagi dejanske obrabe infrastrukture zaradi prometa, temveč po računovodskih pravilih, se prav tako ne more šteti za neposredno povezano z izvajanjem železniške storitve.

    (Glej točke od 82 do 84 in 90 ter točko 1 izreka.)


Zadeva C-512/10

Evropska komisija

proti

Republiki Poljski

„Neizpolnitev obveznosti države — Promet — Direktiva 91/440/EGS — Razvoj železnic Skupnosti — Direktiva 2001/14/ES — Dodeljevanje železniških infrastrukturnih zmogljivosti — Člen 6(2) in (3) Direktive 2001/14 — Dolgotrajno finančno neravnotežje — Člena 6(1) ter 7(3) in (4) Direktive 91/440 — Neobstoj spodbud za upravljavca železniške infrastrukture — Člena 7(3) in 8(1) Direktive 2001/14 — Izračun uporabnin za minimalni dostop“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 30. maja 2013

  1. Promet — Železniški promet — Direktiva 2001/14 — Dodeljevanje železniških infrastrukturnih zmogljivosti in zaračunavanje obrabnin — Zaračunavanje uporabnin za infrastrukturo — Obveznosti držav članic — Računovodsko ravnotežje upravljavca infrastrukture — Pogoji

    (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14, člen 6(1))

  2. Promet — Železniški promet — Direktiva 2001/14 — Dodeljevanje železniških infrastrukturnih zmogljivosti in zaračunavanje obrabnin — Obveznosti držav članic — Ukrepi, namenjenih spodbujanju upravljavca železniške infrastrukture k znižanju stroškov zagotavljanja infrastrukture in višine uporabnin — Neobstoj — Neizpolnitev obveznosti

    (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14, člen 6(2))

  3. Promet — Železniški promet — Direktiva 2001/14 — Dodeljevanje železniških infrastrukturnih zmogljivosti in zaračunavanje obrabnin — Obveznosti držav članic — Izračun uporabnin za minimalni dostop do železniške infrastrukture — Uporabnine, ki ustrezajo stroškom, neposredno povezanim z izvajanjem železniške storitve — Neobstoj — Neizpolnitev obveznosti

    (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14, člen 7(3))

  1.  Obveznost iz člena 6(1) Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/49, v skladu s katero države članice določijo pogoje za zagotovitev, da računovodska evidenca upravljavca železniške infrastrukture, pod normalnimi pogoji poslovanja in v primernem časovnem obdobju, uravnoteži vsaj prihodke upravljavca železniške infrastrukture od uporabnin, presežke iz drugih komercialnih dejavnosti in državno financiranje na eni strani ter infrastrukturne odhodke na drugi, je treba razlagati tako, da zajema računovodsko ravnotežje izkaza uspeha upravljavca železniške infrastrukture. Vendar neuravnotežen izkaz uspeha upravljavca infrastrukture sam po sebi ne zadošča za ugotovitev, da zadevna država članica ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi navedene določbe. Za tako ugotovitev bi bilo namreč treba tudi dokazati, kot je zapisano v tej določbi, da se računovodsko neravnotežje pojavlja „pod normalnimi pogoji poslovanja“ in „v primernem časovnem obdobju“.

    (Glej točke 26, 34 in 35.)

  2.  Država članica, ki ne sprejme ukrepov, namenjenih spodbujanju upravljavca železniške infrastrukture k znižanju stroškov zagotavljanja infrastrukture in višine uporabnin za dostop, ne izpolni obveznosti iz člena 6(2) Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/49.

    V zvezi s tem ne zadostuje okoliščina, da nacionalna ureditev, sprejeta z namenom prenosa Direktive 2001/14 v nacionalno pravo, za cilj določa znižanje stroškov in zneska uporabnin, če ta ureditev ne opredeljuje spodbujevalnega mehanizma, s katerim je treba ta cilj doseči.

    (Glej točki 57 in 90 ter točko 1 izreka.)

  3.  Država članica, ki dopusti, da se pri izračunu uporabnin za minimalni paket storitev dostopa do infrastrukture in za dostop do objektov po tirih upoštevajo stroški, za katere ni mogoče šteti, da nastanejo neposredno pri izvajanju železniške storitve, ne izpolni obveznosti iz člena 7(3) Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/49.

    Ker stroški vzdrževanja ali upravljanja prometa, navedeni v tej ureditvi, zajemajo fiksne stroške v zvezi z zagotavljanjem dela železniškega omrežja, ki jih mora upravljavec nositi, čeprav do premikov vlakov ne pride, je v zvezi s tem treba šteti, da le del njih nastane neposredno pri izvajanju železniške storitve. Poleg tega stroški financiranja in posredni stroški dejavnosti očitno niso neposredno povezani z izvajanjem železniške storitve. Nazadnje, ker amortizacija ni določena na podlagi dejanske obrabe infrastrukture zaradi prometa, temveč po računovodskih pravilih, se prav tako ne more šteti za neposredno povezano z izvajanjem železniške storitve.

    (Glej točke od 82 do 84 in 90 ter točko 1 izreka.)