—

za Celaya Emparanza y Galdos Internacional SA J. L. Gracia Albero, F. Rodríguez Domínguez, F. Miazetto in S. Ferrandis González, odvetniki,

—

za poljsko vlado M. Laszuk, I. Żarski in M. Szpunar, zastopniki,

—

za Evropsko komisijo F. Wenzel Bulst in R. Vidal Puig, zastopnika,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 19(1) Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142, v nadaljevanju: Uredba).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbama Celaya Emparanza y Galdos Internacional SA (v nadaljevanju: Cegasa) in Proyectos Integrales de Balizamiento SL (v nadaljevanju: PROIN) glede tožbe zaradi kršitve, ki jo je vložila družba Cegasa.

3

Iz uvode izjave 5 Uredbe je razvidno, da je cilj Uredbe „uvesti model Skupnosti, ki neposredno velja v vsaki državi članici“, da bi bilo mogoče „pridobiti en model za eno območje, ki zajema vse države članice“.

4

V uvodni izjavi 18 Uredbe je navedeno:

„Registrirani model Skupnosti zahteva uvedbo in vodenje registra, kjer bodo registrirane vse prijave, ki ustrezajo formalnim pogojem in ki jim je bil določen datum vložitve. Ta sistem registracije naj načeloma ne bi temeljil na vsebinski preučitvi skladnosti s pogoji za varstvo pred registracijo, s čimer se registracija in druga proceduralna bremena za prijavitelja zmanjšajo na minimum.“

5

Videz izdelka je v skladu s členom 1(2)(b) Uredbe varovan „z ‚registriranim modelom Skupnosti‘, če je registriran na način, predviden s to uredbo“.

6

Člen 1(3) Uredbe določa:

„Model Skupnosti je enotnega značaja. Na celotnem območju Skupnosti ima enak učinek. Ne da se ga registrirati, prenesti ali odpovedati ali razglasiti z odločbo za ničnega niti prepovedati njegove uporabe razen za celotno območje Skupnosti. To načelo in njegove posledice veljajo, razen če ni v tej uredbi drugače določeno.“

7

Člen 3(a) Uredbe določa:

„Za namen te uredbe:

8

Člen 4(1) Uredbe določa:

„Videz izdelka je varovan z modelom Skupnosti, če je nov in ima individualno naravo.“

9

V skladu s členom 5(1)(b) Uredbe se registrirani model Skupnosti šteje za novega, če javnosti še ni bil dostopen enak videz izdelka „pred datumom vložitve prijave za registracijo videza izdelka, za katerega se zahteva varstvo, ali, če se zahteva prednostna pravica, datumom prednostne pravice“.

10

Člen 6(1)(b) Uredbe določa, da ima registrirani model Skupnosti individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika naredi videz izdelka, ki je bil dostopen javnosti „pred datumom vložitve prijave za registracijo, ali, če se zahteva prednostna pravica, datumom prednostne pravice“.

11

Člen 10 Uredbe, naslovljen „Obseg varstva“, v odstavku 1 določa:

„Obseg varstva iz modela Skupnosti zajema vsak videz izdelka, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi drugačnega celotnega vtisa.“

12

Člen 19 Uredbe, naslovljen „Pravice iz modela Skupnosti“, določa:

„1.   Registrirani model Skupnosti imetniku podeljuje izključno pravico do njegove uporabe in do tega, da prepreči njegovo uporabo vsaki tretji osebi, ki nima njegovega soglasja. Navedena uporaba zajema zlasti izdelovanje, ponujanje, dajanje na trg, uvažanje, izvažanje ali uporabljanje izdelka, v katerega je videz izdelka vgrajen ali na katerega je pritrjen, ali skladiščenje takšnega izdelka v te namene.

2.   Neregistrirani model Skupnosti pa svojemu imetniku podeljuje pravico, da prepreči dejanja iz odstavka 1 le v primeru, da izpodbijana uporaba izhaja iz posnemanja varovanega videza izdelka.

Izpodbijana uporaba ne šteje kot posledica posnemanja varovanega videza izdelka, če izhaja iz neodvisnega ustvarjalnega dela oblikovalca, o katerem se lahko razumno domneva, da ni seznanjen z videzom izdelka, ki ga je imetnik naredil dostopnega javnosti.

[…]“

13

Oddelek 5 naslova II Uredbe, naslovljen „Ničnost“, vsebuje člene od 24 do 26 Uredbe.

14

Člen 24(1) Uredbe določa:

„Registrirani model Skupnosti se razglasi za ničnega na podlagi zahteve pri [Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)] v skladu s postopkom iz Naslovov VI in VII ali s strani sodišča za model Skupnosti na podlagi nasprotne tožbe v postopku za ugotavljanje kršitev.“

15

Člen 25 Uredbe, naslovljen „Razlogi za ničnost“, v odstavku 1(d) določa, da se model Skupnosti lahko razglasi za ničen, zlasti „če je model Skupnosti v koliziji s predhodnim modelom“.

16

Naslov V Uredbe, „Postopek registracije“, vsebuje člene od 45 do 50 Uredbe.

17

Člen 45 Uredbe, naslovljen „Preizkus formalnih zahtev za vlogo“, v odstavku 2 določa:

„[UUNT] preveri:

18

Člen 47 Uredbe, naslovljen „Razlogi za neregistracijo“, v odstavku 1 določa:

„Če [UUNT] pri preizkusu iz člena 45 ugotovi, da videz izdelka, za katerega se zahteva varstvo:

19

Člen 48 Uredbe določa, da „[č]e so izpolnjene zahteve, ki jih mora izpolnjevati prijava registriranega modela Skupnosti, in če prijava ni bila zavrnjena na podlagi člena 47, [UUNT] prijavo vpiše v Register modelov Skupnosti kot registrirani model Skupnosti“.

20

Naslov VI Uredbe, „Odpoved in ničnost registriranega modela Skupnosti“, vsebuje člene od 51 do 54 Uredbe.

21

Člen 52 Uredbe, naslovljen „Zahteva za razglasitev ničnosti“, v odstavku 1 določa, da „lahko vsaka fizična ali pravna oseba, pa tudi državni organ, ki je za to pooblaščen, pri [UUNT] vloži zahtevo za razglasitev ničnosti registriranega modela Skupnosti“.

22

Naslov IX Uredbe, „Pristojnost in postopek v pravnih [sodnih] postopkih v zvezi z modeli Skupnosti“, vsebuje med drugim oddelek 2, naslovljen „Spori v zvezi s kršitvijo in veljavnostjo modelov Skupnosti“, ki zajema člene od 80 do 92 Uredbe.

23

Člen 81 Uredbe določa:

„Sodišča za modele Skupnosti imajo izključno pristojnost:

24

Člen 85 Uredbe, naslovljen „Domneva veljavnosti – obramba iz vsebinskih razlogov“, v odstavku 1 določa:

„V postopku glede tožbe zaradi kršitve ali tožbe zaradi zagrožene kršitve registriranega modela Skupnosti sodišče za modele Skupnosti obravnava model Skupnosti kot veljaven. Veljavnost se lahko izpodbija le z nasprotno tožbo na ugotovitev ničnosti. Vendar pa je ugovor v zvezi z ničnostjo modela Skupnosti, vložen drugače kot pa z nasprotno tožbo, sprejemljiv [dopusten], če toženec zatrjuje, da se lahko model Skupnosti razglasi za ničnega zaradi prejšnje nacionalne pravice iz modela v pomenu člena 25(1)(d), ki mu pripada.“

25

Družba Cegasa je imetnik registriranega modela Skupnosti št. 000421649-0001, in sicer smernega stebrička za označevanje cest. Za ta model je bila 26. oktobra 2005 vložena prijava pri UUNT, v Registru modelov Skupnosti pa je bil objavljen 13. decembra 2005.

26

Družba PROIN je konec leta 2007 začela tržiti smerni stebriček H-75. Ker je družba Cegasa menila, da se celotni vtis, ki ga naredi ta stebriček, ne razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi registrirani model Skupnosti št. 000421649-0001, je januarja 2008 od družbe PROIN izvensodno zahtevala, naj preneha kršitev. Ta je kršitev zanikala, vseeno pa se je zavezala, da bo svoj videz izdelka spremenila. Družba Cegasa je marca 2008 od družbe PROIN še enkrat zahtevala, naj preneha kršitev.

27

Družba PROIN je 11. aprila 2008 pri UUNT vložila prijavo za registracijo modela Skupnosti, in sicer smernega stebrička za označevanje cest. Ta videz izdelka je bil v Registru modelov Skupnosti objavljen 7. maja 2008 pod številko 000915426-001.

28

Predložitveno sodišče meni, da je valjasti stebriček, ki ga trži družba PROIN, reprodukcija registriranega modela Skupnosti št. 000421649-0001 družbe Cegasa, ker naj ta stebriček na seznanjenega uporabnika ne bi naredil drugačnega celotnega vtisa kot navedeni model. Pojasnjuje, da družba Cegasa sicer ni vložila zahteve za razglasitev ničnosti registriranega modela Skupnosti št. 000915426-001.

29

Vendar je družba Cegasa je pri Juzgado de lo Mercantil n° 1 de Alicante y n° 1 de Marca Comunitaria vložila tožbo zaradi kršitve registriranega modela Skupnosti in pri tem trdila, da je družba PROIN s ponujanjem, promoviranjem, oglaševanjem, skladiščenjem, trženjem in distribucijo cestne oznake H-75 kršila njene pravice, ki so ji priznane z Uredbo kot imetnici registriranega modela Skupnosti št. 000421649-0001.

30

Družba PROIN je navedeni tožbi nasprotovala. Med drugim je trdila, da družba Cegasa nima procesnega upravičenja za vložitev tožbe zaradi kršitve njenega registriranega modela Skupnosti, ker je smerni stebriček, ki ga trži družba PROIN, reprodukcija modela Skupnosti, ki je prav tako registriran. Trdila je torej, da dokler navedena registracija ni razglašena za nično, ima njen imetnik na podlagi Uredbe pravico uporabe, tako da izvrševanja te pravice ni mogoče šteti za kršitev.

31

V teh okoliščinah je Juzgado de lo Mercantil n° 1 de Alicante y n° 1 de Marca Comunitaria prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

32

Najprej je treba poudariti, da Uredba ne vsebuje določbe, ki bi se izrecno nanašala na možnost imetnika prejšnjega registriranega modela Skupnosti, da vloži tožbo zaradi kršitve proti imetniku poznejšega registriranega modela Skupnosti.

33

Vendar je treba ugotoviti, da v besedilu člena 19(1) Uredbe ni razlikovanja glede na to, ali je tretja oseba imetnik registriranega modela Skupnosti ali ne.

34

V skladu s to določbo tako registrirani model Skupnosti imetniku podeljuje izključno pravico do njegove uporabe in do tega, da prepreči njegovo uporabo „vsaki tretji osebi“, ki nima njegovega soglasja.

35

Člen 10(1) Uredbe prav tako določa, da obseg varstva iz modela Skupnosti zajema „vsak videz izdelka, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi drugačnega celotnega vtisa“.

36

Iz teh določb je razvidno, da Uredba ne izključuje možnosti, da imetnik registriranega modela Skupnosti vloži tožbo zaradi kršitve, da bi preprečil uporabo poznejšega registriranega modela Skupnosti, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi drugačnega celotnega vtisa.

37

Kot je poudarila poljska vlada v stališčih, predloženih Sodišču, ima sicer tudi imetnik poznejšega registriranega modela Skupnosti načeloma izključno pravico do uporabe svojega modela.

38

Ta okoliščina pa ne more omajati razlage pojma „vsaka tretja oseba“ v smislu člena 19(1) Uredbe, v skladu s katero ta pojem vključuje tretjo osebo, ki je imetnik poznejšega registriranega modela Skupnosti.

39

Glede tega je treba opozoriti – kot je storila Evropska komisija v svojih stališčih – da je treba določbe Uredbe razlagati ob upoštevanju prednostnega načela, po katerem ima prejšnji registrirani model Skupnosti prednost pred poznejšimi registriranimi modeli Skupnosti.

40

Iz člena 4(1) Uredbe je zlasti razvidno, da je videz izdelka varovan z modelom Skupnosti, če je nov in ima individualno naravo. V primeru kolizije med registriranima modeloma Skupnosti se predpostavlja, da je tisti, ki je bil prvi registriran, ta pogoja za pridobitev varstva Skupnosti izpolnjeval pred tistim, ki je bil registriran drugi. Tako je imetniku poznejšega registriranega modela Skupnosti mogoče priznati varstvo, ki ga določa Uredba, le če v okviru tožbe za ugotovitev ničnosti – ali nasprotne tožbe, odvisno od primera – dokaže, da prejšnji registrirani model Skupnosti ne izpolnjuje enega od teh pogojev.

41

V teh okoliščinah je treba, kot je poudaril generalni pravobranilec v točkah 32 in 33 sklepnih predlogov, upoštevati bistvene značilnosti postopka registracije modelov Skupnosti, uvedenega z Uredbo.

42

V skladu s tem postopkom, ki je urejen s členi od 45 do 48 Uredbe, UUNT preizkusi, ali prijava izpolnjuje formalne zahteve za vlogo, kot jih določa Uredba. Če prijava izpolnjuje navedene pogoje, ustreza opredelitvi videza izdelka iz člena 3(a) Uredbe in ni v nasprotju z javnim redom ali moralnimi načeli, UUNT prijavo vpiše v Register modelov Skupnosti kot registrirani model Skupnosti.

43

Gre torej za sumaren, v bistvu formalen nadzor, za katerega, kot je navedeno v uvodni izjavi 18 Uredbe, ni potreben vsebinski preizkus, s katerim bi se pred registracijo ugotovilo, ali model izpolnjuje pogoje za pridobitev varstva, in ki poleg tega, drugače kot postopek registracije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1), ne vključuje faze, v kateri je imetniku prejšnjega registriranega modela omogočeno, da nasprotuje registraciji.

44

V teh okoliščinah lahko zgolj taka razlaga pojma „vsaka tretja oseba“ v smislu člena 19(1) Uredbe, da ta pojem zajema tretjo osebo, ki je imetnik poznejšega registriranega modela Skupnosti, zagotavlja doseganje cilja učinkovitega varstva registriranih modelov Skupnosti, ki mu sledi Uredba, in polni učinek tožb zaradi kršitve.

45

Poleg tega ta ugotovitev nikakor ni omajana s tem, da Uredba sodiščem za modele Skupnosti ne podeljuje pristojnosti za odločanje o zahtevah za razglasitev ničnosti registriranih modelov Skupnosti in da v členu 85 določa, da morajo ta sodišča v postopkih glede tožbe zaradi kršitve ali tožbe zaradi grozeče kršitve izhajati iz predpostavke, da je registrirani model Skupnosti veljaven.

46

V zvezi s tem je treba poudariti, da Uredba pri tožbah v zvezi z registriranimi modeli Skupnosti jasno razlikuje med tožbami v zvezi s kršitvijo in tožbami v zvezi z razglasitvijo ničnosti.

47

Prvič, glede tožb v zvezi s kršitvijo člen 81 Uredbe sodiščem za modele Skupnosti podeljuje izključno pristojnost za odločanje o teh sporih. Pri teh tožbah navedena sodišča preizkusijo zgolj to, ali je bila izključna pravica do uporabe, ki jo Uredba podeljuje imetniku registriranega modela Skupnosti, kršena.

48

Drugič, glede zahtev za razglasitev ničnosti registriranih modelov Skupnosti je bila z Uredbo izbrana njihova centralizirana obravnava s strani UUNT, to načelo pa se je omililo z možnostjo, da sodišča za modele Skupnosti odločajo o nasprotnih tožbah za ugotovitev ničnosti registriranega modela Skupnosti, vloženih v postopku zaradi kršitve ali grožnje kršitve.

49

V zvezi s tem ni mogoče sprejeti argumentacije, da bi razlaga pojma „vsaka tretja oseba“ v smislu člena 19(1) Uredbe, v skladu s katero ta pojem zajema tretjo osebo, ki je imetnik poznejšega registriranega modela Skupnosti, povzročila, da bi se spremenila delitev pristojnosti med navedenimi sodišči in UUNT ter da bi bil odvzet smisel pristojnosti UUNT v zvezi razglasitvijo ničnosti.

50

Iz zgoraj pojasnjenih značilnosti je namreč razvidno, da se tožbe v zvezi s kršitvijo in zahteve za razglasitev ničnosti razlikujejo po predmetu in učinkih, tako da možnost imetnika prejšnjega registriranega modela Skupnosti, da vloži tožbo zaradi kršitve proti imetniku poznejšega registriranega modela Skupnosti, ne more onesmisliti tega, da se proti zadnjenavedenemu pri UUNT vloži zahteva za razglasitev ničnosti.

51

Zato je treba ugotoviti, da ker poznejši registrirani model Skupnosti, katerega uporaba je bila preprečena, ostane veljaven, dokler UUNT ali na podlagi nasprotne tožbe za ugotovitev ničnosti sodišče za modele Skupnosti ne razglasi njegove ničnosti, sistem pravnih sredstev, uveden z Uredbo, ni spremenjen zaradi ugotovitve iz točke 44 te sodbe.

52

Glede na vse zgoraj navedeno je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 19(1) Uredbe razlagati tako, da v postopku zaradi kršitve izključne pravice iz registriranega modela Skupnosti pravica njegovega imetnika, da tretji osebi prepreči njegovo uporabo, zajema vsako tretjo osebo, ki uporablja model, ki pri seznanjenih uporabnikih ne povzroča drugačnega celotnega vtisa, vključno s tretjo osebo, ki je imetnik poznejšega registriranega modela Skupnosti.

53

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je odgovor na prvo vprašanje odvisen od namena in ravnanja tretje osebe, ki je imetnik poznejšega registriranega modela Skupnosti.

54

Predložitveno sodišče se sklicuje zlasti na položaj v postopku v glavni stvari, v katerem je družba PROIN svoj model Skupnosti registrirala šele po prejemu ponovne zahteve družbe Cegasa.

55

Prvič, glede tega je treba poudariti, da se mora – kot so poudarile vse zainteresirane osebe, ki so Sodišču predložile stališča – obseg pravic, ki jih podeljuje Uredba, določiti objektivno in ne sme biti odvisen od okoliščin, povezanih z ravnanjem osebe, ki je vložila prijavo za registracijo modela Skupnosti.

56

Drugič, kot je v bistvu poudaril generalni pravobranilec v točki 49 sklepnih predlogov, iz člena 19(2), drugi pododstavek, Uredbe izhaja, da je zakonodajalec Unije sicer upošteval dobro vero, da bi se varoval oblikovalec, ki ni seznanjen z videzom izdelka, ki ga je imetnik naredil dostopnega javnosti.

57

Ugotoviti pa je treba, da zakonodajalec v odstavek 1 navedenega člena ni vključil preudarkov glede namenov tretje osebe.

58

Na drugo vprašanje je zato treba odgovoriti, da odgovor na prvo vprašanje ni odvisen od namena in ravnanja tretje osebe.

59

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo: