Keywords
Summary

Keywords

1. Evropska unija – Institucije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Obseg – Uporaba za upravne spise v zvezi s postopki nadzora koncentracij – Dokumenti, ki so bili izmenjani med Komisijo in strankama, ki sta opravili priglasitev, ali tretjimi osebami

(člen 15 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2); Uredba Sveta št. 139/2004)

2. Evropska unija – Institucije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice do dostopa do dokumentov – Varstvo postopka odločanja – Notranji dokumenti Komisije v zvezi s postopkom nadzora koncentracij – Odločba o končanju postopka, ki je postala dokončna – Zavrnitev dostopa – Obveznost obrazložitve – Obseg

(člen 15 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(3))

3. Evropska unija – Institucije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice do dostopa do dokumentov – Varstvo pravnih mnenj – Notranji dokumenti Komisije v zvezi s postopkom nadzora koncentracij – Odločba o končanju postopka, ki je postala dokončna – Zavrnitev dostopa – Obveznost obrazložitve – Obseg

(člen 15 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2); Uredba Sveta št. 139/2004)

Summary

1. Namen Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije je javnosti zagotoviti pravico do čim širšega dostopa do dokumentov institucij, vendar pa za to pravico – ob upoštevanju ureditve izjem iz člena 4 navedene uredbe – veljajo nekatere omejitve na podlagi javnega ali zasebnega interesa.

Za zavrnitev dostopa do dokumenta načeloma ne zadošča, da ta dokument spada na področje dejanja ali interesa, kot je varstvo namena preiskav, iz člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001, saj mora zadevna institucija pojasniti, kako bi dostop do tega dokumenta lahko konkretno in dejansko škodoval interesu, ki je varovan z eno od izjem, določenih v tem členu. Vendar se lahko ta institucija v zvezi s tem opre na splošne domneve, ki veljajo za določeno kategorijo dokumentov, saj se lahko podobne splošne ugotovitve uporabijo za prošnje za razkritje, ki se nanašajo na dokumente iste vrste.

Take splošne domneve je na področju postopka nadzora koncentracij podjetij mogoče uporabiti, ker so v ureditvi v zvezi s tem postopkom, med drugim v Uredbi št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij, določena tudi stroga pravila o ravnanju s podatki, ki so bili pridobljeni ali ugotovljeni v okviru takega postopka. Gotovo se pravica do vpogleda v upravni spis v okviru postopka nadzora koncentracije podjetij, ki je določena v tej ureditvi, in pravica do dostopa do dokumentov na podlagi Uredbe št. 1049/2001 pravno razlikujeta, vendar s funkcionalnega vidika kljub temu privedeta do enakega položaja, saj določata dostop do spisa, ki zainteresiranim strankam omogoča, da pridobijo vse pripombe in dokumente, ki so bili predloženi Komisiji.

Zato bi splošen dostop do dokumentov, ki so bili izmenjani v okviru takega postopka med Komisijo in priglasiteljicami ali tretjimi strankami, na podlagi Uredbe št. 1049/2001 lahko ogrozil ravnovesje, ki ga je zakonodajalec Unije v Uredbi o združitvah želel zagotoviti med, prvič, obveznostjo zadevnih podjetij, da Komisiji posredujejo poslovne informacije, ki so morda občutljive, da bo lahko presodila združljivost nameravane koncentracije s skupnim trgom, in drugič, jamstvom okrepljenega varstva informacij, ki so bile posredovane Komisiji, zaradi varovanja poslovne skrivnosti.

Če bi lahko druge osebe od tistih, ki lahko vpogledajo v spis na podlagi ureditve postopka nadzora koncentracij podjetij ali ki se lahko štejejo za udeležene, pa niso izkoristile pravice do dostopa do podatkov ali jim je bil dostop do njih zavrnjen, pridobile dostop do dokumentov na podlagi Uredbe št. 1049/2001, bi bila ureditev, uvedena s to uredbo, ogrožena.

Taka splošna domneva, ki opravičuje zavrnitev dostopa do teh dokumentov, velja ne glede na to, ali se prošnja za dostop nanaša na postopek nadzora, ki je končan, ali na postopek nadzora, ki še poteka.

Vendar navedena splošna domneva ne izključuje možnosti, da se dokaže, da za dokument, katerega razkritje se zahteva, ta domneva ne velja ali da prevlada javni interes za razkritje zadevnega dokumenta na podlagi člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001.

(Glej točke 53, 57, 59, od 61 do 63, 66, 68 in 84.)

2. V smislu člena 4(3), drugi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije mora v položaju, v katerem je bila prošnja za dostop do notranjih dokumentov Komisije v zvezi s postopkom nadzora koncentracije podjetij vložena, ko je odločba te institucije, s katero se je ta postopek končal, postala dokončna, ker zoper to odločbo ni bilo vloženo nobeno pravno sredstvo, Komisija v odločbi o zavrnitvi navesti natančne in z natančnimi dokazi podprte razloge glede konkretne vsebine različnih zaprošenih dokumentov, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da bi razkritje vsakega izmed njih resno oslabilo postopek odločanja te institucije.

(Glej točke od 75 do 77.)

3. Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 78.)


Zadeva C-477/10 P

Evropska komisija

proti

Agrofert Holding a.s.

„Pritožba — Dostop do dokumentov institucij — Uredba (ES) št. 1049/2001 — Dokumenti v zvezi s postopkom nadzora koncentracije podjetij — Uredba (ES) št. 139/2004 — Zavrnitev dostopa — Izjeme v zvezi z varstvom namena preiskav, poslovnih interesov, pravnih mnenj in postopka odločanja institucij“

Povzetek sodbe

  1. Evropska unija – Institucije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Obseg – Uporaba za upravne spise v zvezi s postopki nadzora koncentracij – Dokumenti, ki so bili izmenjani med Komisijo in strankama, ki sta opravili priglasitev, ali tretjimi osebami

    (člen 15 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2); Uredba Sveta št. 139/2004)

  2. Evropska unija – Institucije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice do dostopa do dokumentov – Varstvo postopka odločanja – Notranji dokumenti Komisije v zvezi s postopkom nadzora koncentracij – Odločba o končanju postopka, ki je postala dokončna – Zavrnitev dostopa – Obveznost obrazložitve – Obseg

    (člen 15 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(3))

  3. Evropska unija – Institucije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice do dostopa do dokumentov – Varstvo pravnih mnenj – Notranji dokumenti Komisije v zvezi s postopkom nadzora koncentracij – Odločba o končanju postopka, ki je postala dokončna – Zavrnitev dostopa – Obveznost obrazložitve – Obseg

    (člen 15 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2); Uredba Sveta št. 139/2004)

  1.  Namen Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije je javnosti zagotoviti pravico do čim širšega dostopa do dokumentov institucij, vendar pa za to pravico – ob upoštevanju ureditve izjem iz člena 4 navedene uredbe – veljajo nekatere omejitve na podlagi javnega ali zasebnega interesa.

    Za zavrnitev dostopa do dokumenta načeloma ne zadošča, da ta dokument spada na področje dejanja ali interesa, kot je varstvo namena preiskav, iz člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001, saj mora zadevna institucija pojasniti, kako bi dostop do tega dokumenta lahko konkretno in dejansko škodoval interesu, ki je varovan z eno od izjem, določenih v tem členu. Vendar se lahko ta institucija v zvezi s tem opre na splošne domneve, ki veljajo za določeno kategorijo dokumentov, saj se lahko podobne splošne ugotovitve uporabijo za prošnje za razkritje, ki se nanašajo na dokumente iste vrste.

    Take splošne domneve je na področju postopka nadzora koncentracij podjetij mogoče uporabiti, ker so v ureditvi v zvezi s tem postopkom, med drugim v Uredbi št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij, določena tudi stroga pravila o ravnanju s podatki, ki so bili pridobljeni ali ugotovljeni v okviru takega postopka. Gotovo se pravica do vpogleda v upravni spis v okviru postopka nadzora koncentracije podjetij, ki je določena v tej ureditvi, in pravica do dostopa do dokumentov na podlagi Uredbe št. 1049/2001 pravno razlikujeta, vendar s funkcionalnega vidika kljub temu privedeta do enakega položaja, saj določata dostop do spisa, ki zainteresiranim strankam omogoča, da pridobijo vse pripombe in dokumente, ki so bili predloženi Komisiji.

    Zato bi splošen dostop do dokumentov, ki so bili izmenjani v okviru takega postopka med Komisijo in priglasiteljicami ali tretjimi strankami, na podlagi Uredbe št. 1049/2001 lahko ogrozil ravnovesje, ki ga je zakonodajalec Unije v Uredbi o združitvah želel zagotoviti med, prvič, obveznostjo zadevnih podjetij, da Komisiji posredujejo poslovne informacije, ki so morda občutljive, da bo lahko presodila združljivost nameravane koncentracije s skupnim trgom, in drugič, jamstvom okrepljenega varstva informacij, ki so bile posredovane Komisiji, zaradi varovanja poslovne skrivnosti.

    Če bi lahko druge osebe od tistih, ki lahko vpogledajo v spis na podlagi ureditve postopka nadzora koncentracij podjetij ali ki se lahko štejejo za udeležene, pa niso izkoristile pravice do dostopa do podatkov ali jim je bil dostop do njih zavrnjen, pridobile dostop do dokumentov na podlagi Uredbe št. 1049/2001, bi bila ureditev, uvedena s to uredbo, ogrožena.

    Taka splošna domneva, ki opravičuje zavrnitev dostopa do teh dokumentov, velja ne glede na to, ali se prošnja za dostop nanaša na postopek nadzora, ki je končan, ali na postopek nadzora, ki še poteka.

    Vendar navedena splošna domneva ne izključuje možnosti, da se dokaže, da za dokument, katerega razkritje se zahteva, ta domneva ne velja ali da prevlada javni interes za razkritje zadevnega dokumenta na podlagi člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001.

    (Glej točke 53, 57, 59, od 61 do 63, 66, 68 in 84.)

  2.  V smislu člena 4(3), drugi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije mora v položaju, v katerem je bila prošnja za dostop do notranjih dokumentov Komisije v zvezi s postopkom nadzora koncentracije podjetij vložena, ko je odločba te institucije, s katero se je ta postopek končal, postala dokončna, ker zoper to odločbo ni bilo vloženo nobeno pravno sredstvo, Komisija v odločbi o zavrnitvi navesti natančne in z natančnimi dokazi podprte razloge glede konkretne vsebine različnih zaprošenih dokumentov, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da bi razkritje vsakega izmed njih resno oslabilo postopek odločanja te institucije.

    (Glej točke od 75 do 77.)

  3.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točko 78.)