1. Ekonomsko-socialna kohezija – Strukturne pomoči – Financiranje Skupnosti – Preklic finančne pomoči zaradi nepravilnosti – Obveznost vračila – Pravna podlaga
(uredbi Sveta št. 2052/88, člen 7(1), in št. 4253/88, člen 23(1), tretji pododstavek; Direktiva Sveta 92/50)
2. Lastna sredstva Evropske unije – Uredba o zaščiti finančnih interesov Unije – Nepravilnost – Pojem
(Uredba Sveta št. 2988/95, člen 1; Direktiva Sveta 92/50)
3. Lastna sredstva Evropske unije – Uredba o zaščiti finančnih interesov Unije – Trajajoča nepravilnost – Zastaralni rok – Dejanje prekinitve
(Uredba Sveta št. 2988/95, člen 3(1), drugi in tretji pododstavek; Direktiva Sveta 92/50)
4. Lastna sredstva Evropske unije – Uredba o zaščiti finančnih interesov Unije – Pregon nepravilnosti – Zastaralni rok
(Uredba Sveta št. 2988/95, člen 3(3))
1. Člen 23(1), tretji pododstavek, Uredbe št. 4253/88 o določbah za izvajanje Uredbe št. 2052/88 glede koordinacije dejavnosti različnih strukturnih skladov med seboj in z dejavnostmi Evropske investicijske banke in drugih obstoječih finančnih instrumentov, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2082/93, v povezavi s členom 7(1) Uredbe št. 2052/88 o nalogah strukturnih skladov in njihovi uspešnosti ter o koordiniranju njihovih dejavnosti med seboj in z dejavnostmi Evropske investicijske banke ter drugih obstoječih finančnih instrumentov, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2081/93, pomeni pravno podlago za to, da lahko nacionalni organi, ne da bi bila za to potrebna pravna podlaga v nacionalnem pravu, od prejemnika izterjajo celotno subvencijo, dodeljeno iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ker ta prejemnik kot naročnik v smislu Direktive 92/50 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev, kakor je bila spremenjena z Direktivo 93/36, ni upošteval določb te direktive glede oddaje javnega naročila storitev, katerega predmet je bila izvedba projekta, za katerega je bila prejemniku dodeljena ta subvencija.
(Glej točko 41 in točko 1 izreka.)
2. To, da naročnik, ki je prejel subvencijo, dodeljeno iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, pri oddaji naročila za izvedbo subvencionirane dejavnosti, ni upošteval pravil oddaje javnih naročil iz Direktive 92/50 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev, kakor je bila spremenjena z Direktivo 93/36, pomeni nepravilnost v smislu člena 1 Uredbe št. 2988/95 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, tudi kadar bi pristojni nacionalni organ pri dodelitvi te subvencije moral vedeti, da je prejemnik že izbral ponudnika, ki mu bo zaupal izvajanje subvencionirane dejavnosti.
(Glej točko 49 in točko 2 izreka.)
3. Kadar prejemnik subvencije, dodeljene iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, kot naročnik pri oddaji naročila, katerega predmet je bila izvedba subvencionirane dejavnosti, ni upošteval pravil oddaje javnih naročil iz Direktive 92/50 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev, kakor je bila spremenjena z Direktivo 93/36:
– je nepravilnost treba šteti za trajajočo nepravilnost v smislu člena 3(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 2988/95 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, zato štiriletni zastaralni rok, določen v tej določbi za izterjavo subvencije, ki je bila prejemniku izplačana neupravičeno, začne teči z dnem, ko se konča izvrševanje pogodbe, sklenjene na podlagi nezakonito oddanega javnega naročila;
– to, da je bilo prejemniku subvencije poslano revizijsko poročilo, v katerem je bilo ugotovljeno neupoštevanje pravil oddaje javnih naročil in je bilo nacionalnemu organu zato priporočeno, naj zahteva vrnitev izplačanih zneskov, pomeni dovolj jasno dejanje v zvezi s preiskavo ali sodnim postopkom glede „nepravilnosti“ v smislu člena 3(1), tretji pododstavek, Uredbe št. 2988/95.
(Glej točko 62 in točko 3 izreka.)
4. Načelo sorazmernosti nasprotuje temu, da države članice v okviru izvajanja možnosti, ki jo imajo na podlagi člena 3(3) Uredbe št. 2988/95 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, uporabijo tridesetletni zastaralni rok za izterjavo ugodnosti, ki je bila neupravičeno prejeta iz proračuna Unije.
Glede na cilj varstva finančnih interesov Unije, v zvezi s katerim je zakonodajalec Unije menil, da je štiriletni ali celo triletni zastaralni rok dovolj dolg, da omogoči nacionalnim organom pregon nepravilnosti, ki škodi tem finančnim ciljem in ki lahko vodi do sprejetja ukrepa, kot je izterjava neupravičeno prejete ugodnosti, odobritev tridesetletnega roka navedenim organom namreč presega to, kar skrbna uprava potrebuje.
(Glej točki 65 in 66 ter točko 4 izreka.)