—

za Söll GmbH P. Süss in R. Schlötter, odvetnika,

—

za Tetra GmbH K. Albers, odvetnik,

—

za belgijsko vlado T. Materne in M. Jacobs, zastopnika,

—

za Evropsko komisijo G. Wilms in E. Manhaeve, zastopnika,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2(1)(a) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 23, str. 3).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbama Söll GmbH in Tetra GmbH glede tega, da zadnjenavedena prodaja algicid TetraPond AlgoRem, katerega aktivna snov je aluminijev klorohidrat.

3

V uvodni izjavi 4 je navedeno:

„ker je pregled Komisije pokazal razlike med predpisi držav članic; ker take razlike lahko predstavljajo ovire v trgovini z biocidnimi pripravki ter v trgovini z izdelki, tretiranimi z biocidnimi pripravki, s čimer vplivajo na delovanje notranjega trga; ker je Komisija predlagala, da bi razvili okvir pravil za dajanje biocidnih pripravkov v promet in njihovo uporabo ob upoštevanju pogoja visoke ravni varstva človeka, živali in okolja; […]“

4

Člen 2(1)(a) in (d) te direktive določa:

„V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:

[…]

5

Člen 3(1) navedene direktive določa:

„1.   Države članice predpišejo, da se biocidni pripravek ne daje v promet in se na njenem ozemlju ne uporablja, če zanj ni bilo izdano dovoljenje v skladu s to direktivo.“

6

Priloga V k Direktivi 98/8, ki je naslovljena „Vrste biocidnih pripravkov in njihovi opisi, kot je navedeno v členu 2(1)(a) te direktive“, določa:

„Med te vrste pripravkov ne sodijo pripravki, zajeti v direktivah, navedenih v členu 1(2) direktive [98/8] za namen teh direktiv in njihovih poznejših sprememb.

1. GLAVNA SKUPINA: Dezinfekcijska sredstva in splošni biocidni pripravki

[…]

2. vrsta izdelkov: razkužila in drugi biocidni pripravki za zasebne površine in površine, namenjene javnemu zdravstvu

Pripravki, ki se uporabljajo za razkuževanje zraka, površin, materialov, opreme in pohištva, ki se ne uporabljajo v neposrednem stiku s hrano ali krmo v zasebnih, javnih in industrijskih območjih, vključno z bolnišnicami, ter pripravki, ki se uporabljajo kot algicidi.

Med področja uporabe sodijo med drugim plavalni bazeni, akvariji, kopalne in druge vode; klimatske naprave; stene in tla v zdravstvenih in drugih ustanovah; kemična stranišča, odpadne vode, odpadki iz bolnišnic, prst in drugi substrati (na igriščih).“

7

V skladu s členom 16(2) Direktive 98/8 mora Komisija v dveh fazah izvesti program za sistematično preučevanje vseh aktivnih snovi, ki so v biocidnih pripravkih in so že v prometu 14. maja 2000 (v nadaljevanju: obstoječe aktivne snovi).

8

Namen prve faze tega programa, ki se je izvajala z Uredbo Komisije (ES) št. 1896/2000 z dne 7. septembra 2000 o prvi fazi programa iz člena 16(2) Direktive 98/8 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 30, str. 266), je bila opredelitev obstoječih aktivnih snovi in določitev tistih, ki jih je treba oceniti za morebitno vključitev v eno od treh prilog k Direktivi 98/8, in sicer Prilogo I z naslovom „Seznam aktivnih snovi z zahtevami, dogovorjenimi na ravni Skupnosti za uporabo v biocidnih pripravkih“, Prilogo IA z naslovom „Seznam aktivnih snovi z zahtevami, dogovorjenimi na ravni Skupnosti za uporabo v biocidnih pripravkih z manjšim tveganjem“ ali Prilogo IB z naslovom „Seznam osnovnih snovi z zahtevami, dogovorjenimi na ravni Skupnosti“. V Uredbi št. 1896/2000 je v ta namen pojasnjeno, kako proizvajalci, formulatorji, združenja in države članice obvestijo Komisijo o svojem interesu, da se take obstoječe aktivne snovi vpišejo v eno od navedenih prilog k Direktivi 98/8.

9

Po drugi fazi navedenega programa, ki se je izvajala z Uredbo Komisije (ES) št. 2032/2003 z dne 4. novembra 2003 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8 in o spremembi Uredbe št. 1896/2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 41, str. 92), ki je bila pozneje nadomeščena z Uredbo Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8 (UL L 325, str. 3), so bile v Prilogo I k Uredbi št. 2032/2003 vključene obstoječe aktivne snovi, ki jih je treba oceniti, začelo pa se je tudi njihovo postopno ocenjevanje.

10

Člen 3 Uredbe št. 1896/2000 z naslovom „Opredelitev obstoječih aktivnih snovi“ v odstavku 1 določa:

„Vsak proizvajalec obstoječe aktivne snovi, dane na trg za uporabo v biocidnih pripravkih, opredeli to aktivno snov, tako da Komisiji predloži informacije o aktivni snovi, navedene v Prilogi I, ki jih mora Komisija prejeti najkasneje 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe. Ta zahteva se ne uporablja za obstoječe aktivne snovi, ki po 13. maju 2000 niso več na trgu, niti samostojno niti v biocidnih pripravkih.

[…]“

11

Člen 4, naslovljen „Prijava obstoječih aktivnih snovi“, v odstavku 1 določa:

„Proizvajalci, formulatorji in združenja, ki želijo zaprositi za vključitev obstoječe aktivne snovi v eni ali več vrstah biocidnih pripravkov v Prilogo I ali Prilogo IA k [D]irektivi [98/8], prijavijo to aktivno snov Komisiji, tako da predložijo informacije iz Priloge II k tej uredbi, ki jih mora Komisija prejeti najkasneje 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

[…]“

12

Člen 3 Uredbe št. 1451/2007, naslovljen „Obstoječe aktivne snovi“, v odstavkih 1 in 2 določa:

„1.   Seznam aktivnih snovi, ki so bile identificirane kot dosegljive na trgu pred 14. majem 2000 kot aktivne snovi biocidnih pripravkov za druge namene, kot so navedeni v členu 2(2)(c) in (d) Direktive [98/8], je naveden v Prilogi I.

2.   Izčrpen seznam obstoječih aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti v programu pregledovanja, je naveden v Prilogi II.“

13

Člen 4 te uredbe, naslovljen „Nevključitev“, v odstavku 1 določa:

„Ne glede na člena 5 in 6 te uredbe ter na odstavek 2 tega člena se biocidni pripravki, ki vsebujejo aktivne snovi, ki niso navedene v Prilogi II k tej uredbi ali v prilogi I ali IA k Direktivi [98/8], ne smejo več dajati v promet.

V primeru aktivne snovi iz Priloge II k tej uredbi se prvi pododstavek uporablja za navedeno snov tudi v zvezi s katero koli vrsto pripravka, ki je ni v navedeni prilogi.“

14

Direktiva 98/8 je bila v nemško pravo prenesena z zakonom o biocidih (Biozidgesetz) z dne 20. junija 2002 (BGBl. 2002 I, str. 2076) in izvedena z zakonom o kemikalijah (Chemikaliengesetz) z dne 2. julija 2008 (BGBl. 2008 I, str. 1146), kakor je bil spremenjen z zakonom z dne 11. avgusta 2010 (BGBl. 2010 I, str. 1163, v nadaljevanju: ChemG).

15

Opredelitev biocidnih pripravkov, navedena v členu 2(1)(a) Direktive 98/8, je bila v nemško pravo prenesena s členom 3b(1), točka 1, ChemG.

16

Predložitveno sodišče ugotavlja, da mora za razlago člena 3b(1), točka 1, ChemG uporabiti razlago člena 2(1)(a) Direktive 98/8.

17

Stranki v postopku v glavni stvari sta podjetji, konkurentki pri prodaji algicidov, ki se uporabljajo v bazenih, predvsem umetno ustvarjenih vrtnih bazenih, naravnih bazenih in plavalnih bazenih.

18

Družba Tetra GmbH v Nemčiji prodaja algicid znamke TetraPond AlgoRem, ki vsebuje aluminijev klorohidrat. Iz te spojine – topnega polikationskega aluminijevega hidroksida – ob vnosu v vodo s hidrolizo nastane oborina aluminijevega hidroksida, ki je netopna in zato kemično in biološko neaktivna ter ima obliko mreže, ki omogoča kosmičenje prosto lebdečih alg, tako imenovano flokulacijo, z mehansko-fizikalnim postopkom, in sicer „koprecipitacijo“.

19

Predložitveno sodišče navaja, da je bil aluminijev klorohidrat opredeljen kot „obstoječa aktivna snov“ v smislu člena 3 Uredbe št. 1896/2000 in da je vključen v Prilogo I k Uredbi št. 1451/2007. Ker pa ta aktivna snov ni bila prijavljena v skladu s členom 4 Uredbe št. 1896/2000, ni bila vključena v Prilogo II k Uredbi št. 1451/2007 in je zato v skladu s členom 4(1) zadnjenavedene uredbe ni mogoče prodajati kot aktivno biocidno snov.

20

Družba Söll GmbH v okviru tožbe zaradi nelojalne konkurence, ki jo je vložila pri Landgericht Hamburg, trdi, da zadevnega algicida v skladu s členom 4(1) Uredbe št. 1451/2007 ni mogoče dati na trg.

21

Družba Tetra GmbH pa trdi, da algicida, ki ga prodaja, ni mogoče opredeliti za biocidni pripravek v smislu Direktive 98/8, ker ob vnosu algicida v vodo v bazenu sicer poteka hidroliza, vendar to nima nobenih kemičnih učinkov na alge, saj se te le povežejo v kosmiče in se jih ne uniči, odvrača, naredi neškodljive ali kako drugače vpliva nanje. Nasprotno, alge še vedno živijo v tej obliki in nemoteno opravljajo fotosintezo. Alge ostajajo v vodi v bazenu, dokler niso mehansko polovljene.

22

Ob upoštevanju teh elementov in ob nagibanju k razlagi, ki jo predlaga tožena stranka v postopku v glavni stvari, je Landgericht Hamburg prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

23

Predložitveno sodišče z vprašanjema, ki ju je treba preučiti skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba pojem „biocidnih pripravkov“ iz člena 2(1)(a) Direktive 98/8 razlagati tako, da vključuje pripravke, ki vsebujejo aktivne snovi, ki zaradi svojega posebnega načina učinkovanja kemično ali biološko le posredno učinkujejo na ciljne škodljive organizme, in, po potrebi, katere zahteve morajo veljati za tako učinkovanje.

24

Uvodoma je treba navesti, da je v členu 2(1)(a), prvi pododstavek, Direktive 98/8 navedena opredelitev biocidnih pripravkov sestavljena iz treh kumulativnih elementov. V tej določbi je najprej pojasnjeno, da morajo ti pripravki vsebovati „aktivno snov“, kakor je opredeljena v odstavku 1(b) tega člena . Nato so določeni nameni takih pripravkov, pri čemer gre zlasti za sklicevanje na izčrpen seznam različnih vrst biocidnih pripravkov iz Priloge V k Direktivi 98/8. Nazadnje je v njej navedeno, da morajo ti pripravki učinkovati bodisi kemično bodisi biološko.

25

Natančneje glede drugega elementa te opredelitve, ki je predmet predloga za sprejetje predhodne odločbe, člen 2(1)(a), prvi pododstavek, Direktive 98/8 določa, da je treba s takimi pripravki „uničiti, odvračati, narediti neškodljivo, preprečiti delovanje, ali kako drugače vplivati na škodljivi organizem“. V zvezi s tem je treba navesti, da, kot je navedel generalni pravobranilec v točki 31 sklepnih predlogov, obstajajo razlike med jezikovnimi različicami te določbe. Nekatere od teh jezikovnih različic, zlasti nemška, francoska in nizozemska, nakazujejo na to, da bi morali biocidni pripravki neposredno učinkovati na ciljne škodljive organizme. Druge jezikovne različice, zlasti angleška, španska in italijanska, pa se sklicujejo tudi na s širšimi izrazi opredeljen učinek „nadzorovanja“ teh organizmov z biocidnimi pripravki.

26

V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pri razhajanjih med jezikovnimi različicami besedila Unije zadevno določbo razlagati glede na splošno sistematiko in namen ureditve, katere del je (glej sodbo z dne 16. junija 2011 v zadevi Laki, C-351/10, ZOdl., str. I-5495, točka 39 in navedena sodna praksa).

27

V zvezi s tem je iz uvodne izjave 4 Direktive 98/8 razvidno, da znotraj okvira pravil za dajanje biocidnih pripravkov v promet obstaja „pogoj visoke ravni varstva človeka, živali in okolja“. Taka raven varstva pa bi bila resno ogrožena, če bi bilo treba za biocidne pripravke šteti samo tiste pripravke, ki vsebujejo eno ali več aktivnih snovi in kemično ali biološko neposredno učinkujejo na ciljne organizme, in bi bili tako izključeni pripravki, ki tudi vsebujejo eno ali več teh snovi, vendar kemično ali biološko le posredno učinkujejo na navedene organizme. Že sama prisotnost aktivne snovi kot take v algicidu, kakršen je obravnavani v postopku v glavni stvari, lahko namreč pomeni tveganje za okolje, neodvisno od tega, ali navedena snov neposredno ali posredno učinkuje na ciljne organizme.

28

Poleg tega je iz naštevanja namenov biocidnih pripravkov v členu 2(1)(a), prvi pododstavek, Direktive 98/8 razvidno, da je zakonodajalec nameraval vključiti vse pripravke, ki vsebujejo eno ali več aktivnih snovi in kemično ali biološko učinkujejo, če ti pripravki inhibitorno učinkujejo na ciljne škodljive organizme. Stopnjevanje v opisu namenov takih pripravkov, izvedeno v tej določbi, in sicer od preprečevanja njihovega delovanja do uničenja škodljivih organizmov, in kar je pomembneje, dejstvo, da so v tej določbi na zadnjem mestu navedeni pripravki, ki „kako drugače“ učinkujejo na te škodljive organizme, pomenita, da tak učinek navedenega pripravka – četudi omejen na možnost izvajanja boljšega nadzora nad ciljnimi škodljivimi organizmi ali na njihovo lažje uničevanje – zadošča. Taka razlaga pojma „biocidni pripravki“ izhaja tudi iz pojma „aktivne snovi“, kakor je opredeljen v členu 2(1)(d) Direktive 98/8.

29

Glede algicida, kakršen je obravnavani v postopku v glavni stvari, je treba ob upoštevanju navedb iz spisa navesti, prvič, da se po vnosu tega algicida v vodo sproži kemična reakcija, to je hidroliza. Drugič, s to hidrolizo nastane oborina, na kateri se nato na površini vode z mehansko-fizikalnim delovanjem zbirajo alge, to je flokulacija, kar omogoča, da se jih odstrani iz vode. Sicer se s kemično reakcijo aktivne snovi, obravnavane v postopku v glavni stvari, ne vpliva neposredno na alge, vendar se z njo pomaga pri odstranitvi alg iz vode.

30

Ob upoštevanju tesne povezave, ki obstaja med kemično reakcijo in njenimi učinki, ki so izvajanje boljšega nadzora nad ciljnimi škodljivimi organizmi, je treba glede algicida, kakršen je obravnavani v postopku v glavni stvari, šteti, da kemično učinkuje na navedene organizme.

31

Ob upoštevanju navedenega je treba na postavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba pojem „biocidni pripravki“ iz člena 2(1)(a) Direktive 98/8 razlagati tako, da vključuje tudi pripravke, ki posredno učinkujejo na ciljne škodljive organizme, če vsebujejo eno ali več aktivnih snovi, ki povzročijo kemično ali biološko reakcijo, ki je sestavni del vzročne verige, katere cilj je inhibitorno učinkovati na navedene organizme.

32

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je

Sodišče (tretji senat)

razsodilo:

Pojem „biocidni pripravki“ iz člena 2(1)(a) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet je treba razlagati tako, da vključuje tudi pripravke, ki učinkujejo posredno na ciljne škodljive organizme, če vsebujejo eno ali več aktivnih snovi, ki povzročijo kemično ali biološko reakcijo, ki je sestavni del vzročne verige, katere cilj je inhibitorno učinkovati na navedene organizme.