Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 24. novembra 2011 – Komisija proti Italiji

(Zadeva C-379/10)

„Neizpolnitev obveznosti države – Splošno načelo odgovornosti držav članic za kršitev prava Unije, ki jo stori eno od njenih sodišč, ki odloča na zadnji stopnji – Izključitev vsake odgovornosti države za razlago pravnih predpisov in presojo dokazov ali dejstev s strani sodišča, ki odloča na zadnji stopnji – Omejitev, ki jo je postavil nacionalni zakonodajalec za odgovornost države za primere naklepa ali hude malomarnosti, ki jih stori njeno sodišče“

Pravo Unije – Pravice, podeljene posameznikom – Kršitev države članice – Obveznost povrnitve škode, povzročene posameznikom – Pogoji v primeru kršitve vrhovnega sodišča – Očitna kršitev – Nacionalna zakonodaja, ki odgovornost omejuje samo na primere naklepa ali hude malomarnosti – Nedopustnost (Glej točke od 40 do 42, 46 in 48 ter izrek.)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev splošnega načela odgovornosti držav članic za kršitev prava Unije, ki jo stori eno od njenih sodišč, ki odloča na zadnji stopnji – Odgovornost, omejena zgolj na primere naklepa ali hude malomarnosti.

Izrek

1.

Italijanska republika s tem, da

–        je nacionalno sodišče na zadnji stopnji izključilo vsako odgovornost italijanske države za škodo, povzročeno posameznikom s kršitvijo prava Unije s strani nacionalnega sodišča, ki odloča na zadnji stopnji, ker je ta kršitev posledica razlage pravnih pravil ali presoje dejstev in dokazov, ki ju je opravilo to nacionalno sodišče, in

–        s tem, da je to odgovornost omejilo zgolj na primere naklepa ali hude malomarnosti,

v skladu s členom 2(1) in (2) zakona št. 117 o povračilu škode, povzročene pri izvajanju sodnih funkcij, ter o civilni odgovornosti sodnih uslužbencev (legge n. 117 (sul) risarcimento dei danni cagionati nell’ esercizio delle funzioni giudiziarie e responsabilità civile dei magistrati) z dne 13. aprila 1988 ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi splošnega načela odgovornosti držav članic za kršitev prava Unije, ki jo stori eno od njenih sodišč, ki odloča na zadnji stopnji.

2.

Italijanski republiki se naloži plačilo stroškov.