Zadeva C-292/10

G

proti

Corneliusu de Visserju

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Regensburg)

„Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah — Vročitev sodnih aktov z javno objavo — Neobstoj stalnega prebivališča oziroma kraja bivanja tožene stranke na ozemlju države članice — Pristojnost ‚v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti‘ — Kršitev osebnostnih pravic, ki naj bi bila storjena z objavo fotografij na spletni strani — Kraj, kjer je prišlo ali kjer grozi škodni dogodek“

Povzetek sodbe

1. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah — Uredba št. 44/2001 — Posebne pristojnosti — Pristojnost v zvezi z delikti ali kvazidelikti

   (Uredba Sveta št. 44/2001, člena 4(1) in 5, točka 3)

2. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah — Uredba št. 44/2001 — Priznavanje in izvrševanje sodnih odločb — Prekinitev postopka v zvezi s priznavanjem ali izvrševanjem — Neobstoj pravočasne vročitve vloge, s katero se postopek začne, toženi stranki — Obseg

   (Haaška konvencija z dne 15. novembra 1965, člen 15; Uredba št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 19; Uredba Sveta št. 44/2001, člen 26, od (2) do (4))

3. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah — Uredba št. 44/2001 — Zamudna sodba — Vročitev vloge, s katero se postopek začne, toženi stranki z javno objavo po nacionalnem pravu — Dopustnost — Pogoj

   (Uredba Sveta št. 44/2001)

4. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Uvedba evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov — Uredba št. 805/2004 — Izvršilni naslovi, ki jih je mogoče potrditi

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 805/2004, člen 14(2); Uredba Sveta št. 44/2001, člen 34, točka 2)

5. Približevanje zakonodaj — Elektronsko poslovanje — Direktiva 2000/31 — Določbe, ki se nanašajo na notranji trg

   (Direktiva 2000/31 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 3(1) in (2))

1.  Člen 4(1) Uredbe št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da ne izključuje uporabe člena 5, točka 3, iste uredbe za tožbo za ugotovitev civilne odgovornosti zaradi upravljanja spletne strani, vloženo zoper toženo stranko, ki je domnevno državljan Unije, vendar ni znano, kje je, če sodišče, ki mu je zadeva predložena v odločanje, nima dokazov, ki bi mu omogočili, da ugotovi, da ima navedena tožena stranka dejansko stalno prebivališče zunaj ozemlja Evropske unije.

   (Glej točko 42 in točko 1 izreka.)

2.  V primeru zamudne sodbe, izdane zoper toženo stranko, v zvezi s katero naslov ni znan, pravilo iz člena 26(2) Uredbe št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, v skladu s katerim sodišče prekine postopek za toliko časa, dokler se ne ugotovi, da je bilo toženi stranki omogočeno prejeti vlogo, s katero se postopek začne, ali enakovredno pisanje pravočasno, da je lahko pripravila obrambo, ali da so bili storjeni vsi potrebni koraki v tej smeri, ni izključeno s pravili, navedenimi v členu 26(3) in (4) navedene uredbe, to sta člen 19 Uredbe št. 1393/2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah in razveljavitvi Uredbe št. 1348/2000 ali člen 15 Haaške konvencije iz leta 1965.

   Čeprav je namreč treba pravilnost vročitve vloge, s katero se postopek začne, toženi stranki, ki se ne spusti v postopek, presoditi glede na določbe navedene konvencije in a fortiori glede na določbe navedene uredbe, pa to pravilo velja le, če je te določbe mogoče uporabiti. Tako člen 1(2) Uredbe št. 1393/2007 kot člen 1, drugi odstavek, Haaške konvencije iz leta 1965 določata, da se ti instrumenti „ne uporabljajo, kadar naslov osebe, ki ji je treba vročiti pisanje, ni znan“.

   (Glej točke od 51 do 54.)

3.  Pravo Unije je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se izda zamudna sodba zoper toženo stranko, v zvezi s katero je bila v skladu z nacionalnim pravom vloga, s katero se postopek začne, vročena z javno objavo, ker ni bilo mogoče ugotoviti, kje je ta tožena stranka, če se sodišče, ki mu je zadeva predložena v odločanje, pred tem prepriča, da so bile opravljene vse poizvedbe, ki jih zahtevata načeli skrbnosti in dobre vere, da bi našli to toženo stranko.

   Možnost nadaljevati postopek brez vednosti tožene stranke tako, da se opravi „vročitev z javno objavo“, sicer omejuje pravico do obrambe te tožene stranke. Ta omejitev pa je vendarle upravičena s pravico tožeče stranke do učinkovitega varstva, ker bi brez take vročitve ta pravica ostala mrtva črka na papirju.

   (Glej točki 56 in 59 ter točko 2 izreka.)

4.  Pravo Unije je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da se zamudna sodba, izdana zoper toženo stranko, katere naslov ni znan, potrdi kot evropski nalog za izvršbo v smislu Uredbe št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.

   Iz analize ciljev in sistematike te uredbe je namreč razvidno, da ta uredba uvaja ureditev, ki odstopa od skupne ureditve priznavanja sodb in v zvezi s katero se pogoji načeloma razlagajo ozko.

   Tožena stranka lahko z možnostjo, da v skladu s členom 34, točka 2, Uredbe št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah nasprotuje priznanju sodbe, ki je bila izdana zoper njo, varuje svojo pravico do obrambe. Tega jamstva pa ne bi bilo, če bi bila zamudna sodba, izdana zoper toženo stranko, ki ne ve za postopek, potrjena kot evropski nalog za izvršbo.

   (Glej točke 64, 66 in 68 ter točko 3 izreka.)

5.  Člen 3(1) in (2) Direktive 2000/31 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu se ne uporabi za položaj, v katerem kraj sedeža ponudnika storitev informacijske družbe ni znan, ker je uporaba te določbe pogojena z določitvijo države članice, na ozemlju katere ima zadevni ponudnik dejansko sedež.

   (Glej točko 72 in točko 4 izreka.)

Zadeva C-292/10

G

proti

Corneliusu de Visserju

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Regensburg)

„Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah — Vročitev sodnih aktov z javno objavo — Neobstoj stalnega prebivališča oziroma kraja bivanja tožene stranke na ozemlju države članice — Pristojnost ‚v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti‘ — Kršitev osebnostnih pravic, ki naj bi bila storjena z objavo fotografij na spletni strani — Kraj, kjer je prišlo ali kjer grozi škodni dogodek“

Povzetek sodbe

1. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba št. 44/2001 – Posebne pristojnosti – Pristojnost v zvezi z delikti ali kvazidelikti

   (Uredba Sveta št. 44/2001, člena 4(1) in 5, točka 3)

2. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba št. 44/2001 – Priznavanje in izvrševanje sodnih odločb – Prekinitev postopka v zvezi s priznavanjem ali izvrševanjem – Neobstoj pravočasne vročitve vloge, s katero se postopek začne, toženi stranki – Obseg

   (Haaška konvencija z dne 15. novembra 1965, člen 15; Uredba št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 19; Uredba Sveta št. 44/2001, člen 26, od (2) do (4))

3. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba št. 44/2001 – Zamudna sodba – Vročitev vloge, s katero se postopek začne, toženi stranki z javno objavo po nacionalnem pravu – Dopustnost – Pogoj

   (Uredba Sveta št. 44/2001)

4. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Uvedba evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov – Uredba št. 805/2004 – Izvršilni naslovi, ki jih je mogoče potrditi

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 805/2004, člen 14(2); Uredba Sveta št. 44/2001, člen 34, točka 2)

5. Približevanje zakonodaj – Elektronsko poslovanje – Direktiva 2000/31 – Določbe, ki se nanašajo na notranji trg

   (Direktiva 2000/31 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 3(1) in (2))

1.  Člen 4(1) Uredbe št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da ne izključuje uporabe člena 5, točka 3, iste uredbe za tožbo za ugotovitev civilne odgovornosti zaradi upravljanja spletne strani, vloženo zoper toženo stranko, ki je domnevno državljan Unije, vendar ni znano, kje je, če sodišče, ki mu je zadeva predložena v odločanje, nima dokazov, ki bi mu omogočili, da ugotovi, da ima navedena tožena stranka dejansko stalno prebivališče zunaj ozemlja Evropske unije.

   (Glej točko 42 in točko 1 izreka.)

2.  V primeru zamudne sodbe, izdane zoper toženo stranko, v zvezi s katero naslov ni znan, pravilo iz člena 26(2) Uredbe št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, v skladu s katerim sodišče prekine postopek za toliko časa, dokler se ne ugotovi, da je bilo toženi stranki omogočeno prejeti vlogo, s katero se postopek začne, ali enakovredno pisanje pravočasno, da je lahko pripravila obrambo, ali da so bili storjeni vsi potrebni koraki v tej smeri, ni izključeno s pravili, navedenimi v členu 26(3) in (4) navedene uredbe, to sta člen 19 Uredbe št. 1393/2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah in razveljavitvi Uredbe št. 1348/2000 ali člen 15 Haaške konvencije iz leta 1965.

   Čeprav je namreč treba pravilnost vročitve vloge, s katero se postopek začne, toženi stranki, ki se ne spusti v postopek, presoditi glede na določbe navedene konvencije in a fortiori glede na določbe navedene uredbe, pa to pravilo velja le, če je te določbe mogoče uporabiti. Tako člen 1(2) Uredbe št. 1393/2007 kot člen 1, drugi odstavek, Haaške konvencije iz leta 1965 določata, da se ti instrumenti „ne uporabljajo, kadar naslov osebe, ki ji je treba vročiti pisanje, ni znan“.

   (Glej točke od 51 do 54.)

3.  Pravo Unije je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se izda zamudna sodba zoper toženo stranko, v zvezi s katero je bila v skladu z nacionalnim pravom vloga, s katero se postopek začne, vročena z javno objavo, ker ni bilo mogoče ugotoviti, kje je ta tožena stranka, če se sodišče, ki mu je zadeva predložena v odločanje, pred tem prepriča, da so bile opravljene vse poizvedbe, ki jih zahtevata načeli skrbnosti in dobre vere, da bi našli to toženo stranko.

   Možnost nadaljevati postopek brez vednosti tožene stranke tako, da se opravi „vročitev z javno objavo“, sicer omejuje pravico do obrambe te tožene stranke. Ta omejitev pa je vendarle upravičena s pravico tožeče stranke do učinkovitega varstva, ker bi brez take vročitve ta pravica ostala mrtva črka na papirju.

   (Glej točki 56 in 59 ter točko 2 izreka.)

4.  Pravo Unije je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da se zamudna sodba, izdana zoper toženo stranko, katere naslov ni znan, potrdi kot evropski nalog za izvršbo v smislu Uredbe št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.

   Iz analize ciljev in sistematike te uredbe je namreč razvidno, da ta uredba uvaja ureditev, ki odstopa od skupne ureditve priznavanja sodb in v zvezi s katero se pogoji načeloma razlagajo ozko.

   Tožena stranka lahko z možnostjo, da v skladu s členom 34, točka 2, Uredbe št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah nasprotuje priznanju sodbe, ki je bila izdana zoper njo, varuje svojo pravico do obrambe. Tega jamstva pa ne bi bilo, če bi bila zamudna sodba, izdana zoper toženo stranko, ki ne ve za postopek, potrjena kot evropski nalog za izvršbo.

   (Glej točke 64, 66 in 68 ter točko 3 izreka.)

5.  Člen 3(1) in (2) Direktive 2000/31 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu se ne uporabi za položaj, v katerem kraj sedeža ponudnika storitev informacijske družbe ni znan, ker je uporaba te določbe pogojena z določitvijo države članice, na ozemlju katere ima zadevni ponudnik dejansko sedež.

   (Glej točko 72 in točko 4 izreka.)