Zadeva C-283/10
Circul Globus Bucureşti (Circ & Variete Globus Bucureşti)
proti
Uniunea Compozitorilor şi Muzicologilor din România – Asociaţia pentru Drepturi de Autor (UCMR – ADA)
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo
Inalta Curte de Casaţie şi Justiţie)
„Približevanje zakonodaj – Avtorska in sorodne pravice – Direktiva 2001/29/ES – Člen 3 – Pojem ‚priobčitev dela javnosti, ki je prisotna na kraju izvora priobčitve‘ – Razširjanje glasbenih del v navzočnosti javnosti, ne da bi se organizaciji za kolektivno upravljanje avtorskih pravic plačalo nadomestilo, ki ustreza tem pravicam – Sklepanje pogodb o prenosu materialnih avtorskih pravic z avtorji del – Področje uporabe Direktive 2001/29“
Povzetek sodbe
Približevanje zakonodaj – Avtorska in sorodne pravice – Direktiva 2001/29 – Usklajevanje nekaterih pravnih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi – Priobčitev javnosti – Pojem
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29, člen 3(1))
Direktivo 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi in natančneje njen člen 3(1) je treba razlagati tako, da se nanašata izključno na priobčitev javnosti, ki ni prisotna na kraju izvora priobčitve, ne pa na katero koli drugo priobčitev dela, izvedeno neposredno na javnosti dostopnem kraju na kakršen koli način javne izvedbe ali neposredne uprizoritve dela.
(Glej točko 41 in izrek.)
SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 24. novembra 2011(*)
„Približevanje zakonodaj – Avtorska in sorodne pravice – Direktiva 2001/29/ES – Člen 3 – Pojem ‚priobčitev dela javnosti, ki je prisotna na kraju izvora priobčitve‘ – Razširjanje glasbenih del v navzočnosti javnosti, ne da bi se organizaciji za kolektivno upravljanje avtorskih pravic plačalo nadomestilo, ki ustreza tem pravicam – Sklepanje pogodb o prenosu materialnih avtorskih pravic z avtorji del – Področje uporabe Direktive 2001/29“
V zadevi C‑283/10,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Înalta Curte de Casaţie şi Justiţie (Romunija) z odločbo z dne 14. maja 2010, ki je prispela na Sodišče 7. junija 2010, v postopku
Circul Globus Bucureşti (Circ & Variete Globus Bucureşti)
proti
Uniunea Compozitorilor şi Muzicologilor din România – Asociaţia pentru Drepturi de Autor (UCMR – ADA),
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi K. Lenaerts, predsednik senata, J. Malenovský (poročevalec), sodnik, R. Silva de Lapuerta, sodnica, E. Juhász in D. Šváby, sodnika,
generalna pravobranilka: V. Trstenjak,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Uniunea Compozitorilor şi Muzicologilor din România – Asociaţia pentru Drepturi de Autor (UCMR – ADA) A. Roată‑Palade, odvetnik,
– za romunsko vlado A. Popescu, zastopnik, skupaj z A. Wellman in A. Borobeică, svetovalkama,
– za špansko vlado N. Díaz Abad, zastopnica,
– za Evropsko komisijo J. Samnadda in I. V. Rogalski, zastopnika,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 3(1) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 230).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Uniunea Compozitorilor şi Muzicologilor din România – Asociaţia pentru Drepturi de Autor (UCMR – ADA) (v nadaljevanju: UCMR – ADA) in Circul Globus Bucureşti, zdaj Circ & Variete Globus Bucureşti (v nadaljevanju: cirkus Globus), ker naj bi ta domnevno kršil pravice intelektualne lastnine, ki jih upravlja UCMR – ADA.
Pravni okvir
Mednarodno pravo
3 Člen 11 Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del (Pariški akt z dne 24. julija 1971) v različici po spremembi z dne 28. septembra 1979 (v nadaljevanju: Bernska konvencija) določa:
„1. Avtorji dramskih, dramsko-glasbenih in glasbenih del imajo izključno pravico dovoljevati:
(i) javno uprizoritev in izvajanje svojih del, s čimer sta mišljena javna uprizoritev in javno izvajanje z vsemi sredstvi ali postopki;
(ii) javno prenašanje uprizoritve in izvajanje svojih del s kakršnim koli sredstvom.
2. Enake pravice se priznavajo avtorjem dramskih ali dramsko-glasbenih del tudi glede prevajanja njihovih del ves čas, dokler trajajo njihove pravice na izvirnem delu.“
Pravo Unije
4 V uvodnih izjavah 2 in 5 Direktive 2001/29 je navedeno:
„(2) Evropski svet, ki se je 24. in 25. junija 1994 sestal na Krfu, je poudaril potrebo po oblikovanju splošnega in prožnega pravnega okvira na ravni Skupnosti, ki bo omogočal razvoj informacijske družbe v Evropi. Ta med drugim zahteva obstoj notranjega trga za nove proizvode in storitve. Pomembna zakonodaja Skupnosti, ki bo omogočila takšen pravni okvir, je že sprejeta oziroma se sprejema. Avtorska in sorodne pravice igrajo pomembno vlogo v tem kontekstu, saj varujejo in spodbujajo razvoj ter trženje novih proizvodov in storitev ter oblikovanje in izkoriščanje njihove ustvarjalne vsebine.
[…]
(5) S tehnološkim razvojem so se možnosti za ustvarjanje, izdelavo in izkoriščanje povečale in postale bolj raznolike. Čeprav novi koncepti za varstvo intelektualne lastnine niso potrebni, je treba trenutno veljavno zakonodajo o avtorski in sorodnih pravicah prilagoditi in dopolniti, da bo ustrezala ekonomskih realnostim, kot so nove oblike izkoriščanja.“
5 V uvodni izjavi 18 Direktive 2001/29 je navedeno:
„Ta direktiva ne vpliva na ureditve držav članic v zvezi z upravljanjem pravic, na primer v zvezi z razširjenimi kolektivnimi licencami.“
6 V uvodnih izjavah 23 in 24 te direktive je navedeno:
„(23) S to direktivo naj se nadalje uskladi avtorjeva pravica do priobčitve javnosti. To pravico je treba razumeti v širokem pomenu, ki zajema vsakršno priobčitev javnosti, ki ni prisotna na kraju izvora priobčitve. Ta pravica naj zajema vsako tovrstno oddajanje ali retransmisijo dela v javnost po žici ali na brezžični način, vključno z radiodifuznim oddajanjem. Ta pravica naj ne zajema nobenih drugih dejanj.
(24) Pravico dajanja na voljo javnosti predmeta, na katero se nanaša člen 3(2), je treba razumeti tako, da zajema vsa dejanja dajanja takšnega predmeta na voljo pripadnikom javnosti, ki niso prisotni na kraju izvora dejanja objave, in da ne zajema nobenih drugih dejanj.“
7 Člen 3(1) navedene direktive določa:
„Države članice predvidijo za avtorje izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo vsakršno obliko priobčenja njihovih del javnosti, po žici ali na brezžični način, vključno z dajanjem svojih del na voljo javnosti tako, da imajo člani javnosti do njih dostop s kraja in v času, ki si ju izberejo sami.“
Nacionalno pravo
8 Člen 15(1) zakona št. 8/1996 o avtorski in sorodnih pravicah (legea nr 8/1996 privind drepturile de autor şi drepturile conexe), kakor je bil spremenjen z zakonom št. 285/2004 (v nadaljevanju: zakon o avtorski pravici), določa:
„Za priobčitev javnosti se štejejo vsaka priobčitev dela, opravljena neposredno ali s kakršnimi koli tehničnimi sredstvi na kraju, ki je dostopen javnosti, ali vsakem kraju, kjer se zbere večje število oseb, ki so zunaj običajnega kroga družine ali kroga osebnih znancev, vključno z odrsko uprizoritvijo, recitacijo ali katerim koli drugim javnim načinom neposredne izvedbe in uprizoritve dela, javna razstava kiparskih del, del uporabne umetnosti, fotografskih in arhitekturnih del, javno predvajanje kinematografskih del in drugih avdiovizualnih del, vključno z deli digitalne umetnosti, predvajanje del na javnem kraju prek glasbenih ali avdiovizualnih posnetkov in predvajanje radiodifuznih oddaj na javnem kraju s katerim koli sredstvom. Poleg tega se šteje, da je javna kakršna koli priobčitev del, s katero se po žici ali brezžično, vključno z objavo na internetu ali prek drugih informacijskih omrežij, delo naredi dostopno javnosti na način, ki omogoča posameznikom dostop do njega s kraja in v času, ki ju sami izberejo […]“
9 Člen 123 (1) zakona o avtorski pravici določa:
„Imetniki avtorske ali sorodnih pravic lahko pravice, ki jih imajo na podlagi tega zakona, izvršujejo sami ali prek organizacij za kolektivno upravljanje na podlagi pooblastila in pod pogoji, določenimi v tem zakonu.“
10 Člen 123a(1)(e) in (2) zakona o avtorski pravici določa:
„(1) Kolektivno upravljanje je obvezno za izvrševanje teh pravic:
[…]
(e) pravice do priobčitve javnosti glasbenih del, razen javnega predvajanja kinematografskih del;
[…]
(2) Za kategorije pravic iz odstavka 1 velja, da organizacije za kolektivno upravljanje zastopajo tudi tiste imetnike pravic, ki jim niso podelili pooblastila.
[…]“
11 V skladu s členom 130(1) zakona o avtorski pravici so naloge organizacij za kolektivno upravljanje, da:
„(a) podeljujejo neizključna dovoljenja uporabnikom, ki vložijo zahtevo pred vsako uporabo repertoarja varovanih del, proti plačilu nadomestila, z izdajo neizključne licence in v pisni obliki;
(b) določajo metodologije za svoja področja dejavnosti, ki zajema ustrezne materialne avtorske pravice, o katerih se dogovorijo z uporabniki, da bi se lahko plačevale navedene pravice, za dela, katerih način izvrševanja onemogoča, da bi imetnik pravic izdal individualno dovoljenje;
[…]
(e) od uporabnikov pobirajo dolžne zneske in jih razdeljujejo med imetnike pravic v skladu z določbami statuta;
[…]
(h) od uporabnikov ali od njihovih posrednikov zahtevajo predložitev informacij in dokumentov, potrebnih za izračun zneska nadomestil, ki jih je treba pobrati, ter informacij o uporabljenih delih z navedbo imen imetnikov pravic, da bi se lahko plačevala navedena nadomestila […]“
12 Člen 131a(1)(e) in (4) tega zakona določa:
„1. O metodologijah se dogovorijo organizacije za kolektivno upravljanje in zastopniki iz člena 131(2)(b) na podlagi teh glavnih meril:
[…]
(e) delež uporab, glede katerih je uporabnik izpolnil obveznost plačila prek neposrednih pogodb z imetnikom pravic;
[…]
4. Kadar je na podlagi določb člena 123a kolektivno upravljanje obvezno, za dogovarjanje o metodologijah ne veljajo merila iz točk (c) in (e) odstavka 1, repertoarji pa se štejejo za razširjene repertoarje.“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
13 UCMR – ADA je organizacija za kolektivno upravljanje avtorskih pravic na glasbenem področju.
14 Cirkus Globus je v obdobju od maja 2004 do septembra 2007 kot organizator cirkuških in kabaretnih predstav javno ter z namenom doseganja dobička razširjal glasbena dela, ne da bi za to od UCMR – ADA pridobil „neizključno“ licenco in ne da bi ji plačal nadomestila, ki ustrezajo materialnim avtorskim pravicam.
15 UCMR – ADA je menila, da je cirkus Globus posegel v njene pravice in je zato vložila tožbo pri Tribunalul Bucureşti (okrožno sodišče v Bukarešti). V utemeljitev tožbe je navedla, da je v skladu z določbami zakona o avtorski pravici za izvrševanje pravice priobčitve javnosti glasbenih del določeno obvezno kolektivno upravljanje.
16 Cirkus Globus je odgovoril, da je s skladatelji glasbenih del, uporabljenih v predstavah, ki jih je organiziral, sklenil pogodbo o prenosu materialnih avtorskih pravic in da jim je za uporabo del plačal ustrezna nadomestila. Ker naj bi imetniki pravic v skladu s členom 123(1) zakona o avtorski pravici izbrali možnost individualnega upravljanja svojih pravic, naj bi bila zahteva organizacije za kolektivno upravljanje za plačilo nadomestil pravno neupravičena.
17 Četrti senat pravdnega oddelka pri Tribunalul Bucureşti je delno ugodil tožbi in je cirkusu Globus naložil, naj plača dolžna nadomestila z ustreznimi zamudnimi obrestmi, ker je od maja 2004 do septembra 2007 z namenom doseganja dobička javno razširjal glasbena dela. Pritožba, ki jo je cirkus Globus vložil pri Curtea de Apel Bucureşti (pritožbeno sodišče v Bukarešti), je bila zavrnjena.
18 Ti sodišči sta pri pravni obravnavi ugotovili, da člen 123a(1)(e) zakona o avtorski pravici izrecno določa obvezno kolektivno upravljanje pravice priobčitve glasbenih del javnosti. Zato bi tožena stranka tožeči stranki morala plačati nadomestilo, izračunano na podlagi metodologije, dogovorjene s kolektivno organizacijo, ne glede na pogodbe, ki jih je sklenila s skladatelji za različne predstave, organizirane med letoma 2004 in 2007.
19 Cirkus Globus je zato pri Înalta Curte de Casaţie şi Justiţie (kasacijsko sodišče) vložil pritožbo zoper sodbo Curtea de Apel Bucureşti, v kateri je zlasti trdil, da Direktiva 2001/29 ni bila pravilno prenesena v notranje pravo. Menil je, da kljub temu, da je v uvodnih izjavah 23 in 24 te direktive pravica do priobčitve javnosti jasno opredeljena v širokem pomenu, saj zajema vsakršno priobčitev javnosti, ki ni prisotna na kraju izvora priobčitve, člen 123a zakona o avtorski pravici ni bil spremenjen in še vedno določa obvezno kolektivno upravljanje pravice do priobčitve javnosti glasbenih del, ne da bi razlikoval med neposredno in posredno priobčitvijo.
20 S tem naj bi se za izvajanje pravice do priobčitve javnosti uvajala omejitev, ki je dodatna glede na tiste, določene v Direktivi 2001/29. Med avtorje glasbenih del in organizatorje predstav naj bi bila namreč postavljena kolektivna organizacija, zaradi česar bi morali avtorji plačevati provizijo, ki jim jo zaračuna kolektivna organizacija, uporabnikom pa bi bilo zaradi tega naloženo dvojno plačilo, saj bi morali, čeprav so materialne pravice že pridobili od avtorjev, te vnovič plačati prek kolektivne organizacije.
21 UCMR – ADA na te navedbe odgovarja, da med nacionalnim pravom in Direktivo 2001/29 ni nikakršnega nasprotja, saj spadajo na področje uporabe te direktive samo dejanja priobčitve javnosti glasbenih del, ki so značilna za informacijsko družbo. Glede pravice neposredne priobčitve javnosti, ki je predmet tega postopka, je v uvodni izjavi 18 Direktive 2001/29 navedeno, da jo lahko zakonsko urejajo države članice same, romunski zakonodajalec pa naj bi se odločil za sistem obveznega kolektivnega upravljanja.
22 Predložitveno sodišče v odločbi ugotavlja, da mora uporabnik, čeprav avtor uporabljenih glasbenih del ni član organizacije za kolektivno upravljanje, pridobiti neizključno licenco in navedeni organizaciji plačati nadomestilo, kot je določeno v členu 123a(2) zakona o avtorski pravici, na podlagi katerega za kategorije pravic iz odstavka 1 tega člena velja, da organizacije za kolektivno upravljanje zastopajo tudi tiste imetnike pravic, ki jim niso podelili pooblastila.
23 Poleg tega naj ta zakon ne bi vseboval nobene določbe, ki bi tem imetnikom omogočala, da svoja dela izključijo iz kolektivnega upravljanja, ta možnost pa naj bi bila izrecno določena na primer v členu 3(2) Direktive Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 134) za pravico priobčitve javnosti po satelitu.
24 Predložitveno sodišče iz tega sklepa, da se zdi, da taka zakonodaja pomeni pretirano omejitev pogodbene svobode in da ni v skladu z dvojnim ciljem obveznega kolektivnega upravljanja pravice do priobčitve javnosti glasbenih del, ki je omogočiti uporabo del in zagotoviti plačilo avtorjem.
25 V zvezi s tem se predložitveno sodišče sprašuje zlasti, ali tako kolektivno upravljanje ustreza ne le cilju varstva avtorskih pravic, temveč tudi cilju Direktive 2001/29, ki je ohraniti pravično ravnotežje med pravicami avtorjev in pravicami uporabnikov.
26 V teh okoliščinah je Înalta Curte de Casaţie şi Justiţie prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali je treba člen 3(1) Direktive 2001/29 […] razlagati tako, da se za ‚priobčitev javnosti‘ šteje:
(a) izključno priobčitev javnosti, ki ni prisotna na kraju izvora priobčitve, ali tudi
(b) katera koli druga priobčitev dela, izvedena neposredno in uprizorjena na javnosti dostopnem kraju na kakršen koli način javne izvedbe ali neposredne uprizoritve dela?
2. Če je odgovor na prvo vprašanje možnost iz točke (a), ali to pomeni, da dejanja neposredne priobčitve del javnosti iz točke (b) ne spadajo na področje uporabe te direktive oziroma niso priobčitev dela javnosti, ampak so dejanja javne uprizoritve in/ali izvajanja dela v smislu člena 11(1), točka 1, Bernske konvencije […]?
3. Če je odgovor na prvo vprašanje možnost iz točke (b), ali člen 3(1) Direktive [2001/29] dopušča državam članicam, da z zakonom določijo obvezno kolektivno upravljanje pravice do priobčitve glasbenih del javnosti, ne glede na način priobčitve, čeprav je mogoče to pravico upravljati tudi individualno in jo avtorji dejansko tako upravljajo, ne da bi bila zanje predvidena možnost, da svoja dela izključijo iz kolektivnega upravljanja?“
Pristojnost Sodišča
27 Kot je razvidno iz predložitvene odločbe, se spor o glavni stvari nanaša na dejstva, ki so se zgodila med majem 2004 in septembrom 2007, Romunija pa je k Evropski uniji pristopila šele 1. januarja 2007.
28 V zvezi s tem je treba pojasniti, da je Sodišče pristojno za razlago določb prava Unije le glede njihove uporabe v novi državi članici od dneva njenega pristopa k Evropski uniji (glej v tem smislu sodbi z dne 10. januarja 2006 v zadevi Ynos, C‑302/04, ZOdl., str. I‑371, točka 36, in z dne 14. junija 2007 v zadevi Telefónica O2 Czech Republic, C‑64/06, ZOdl., str. I‑4887, točka 23).
29 Ker se dejansko stanje v postopku v glavni stvari deloma nanaša na čas po pristopu Romunije k Evropski uniji, je Sodišče pristojno, da odgovori na zastavljena vprašanja (glej v tem smislu sodbo z dne 15. aprila 2010 v zadevi CIBA, C‑96/08, ZOdl., str. I‑2911, točka 15).
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvo in drugo vprašanje
30 Predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je Direktivo 2001/29 in natančneje člen 3(1) te direktive treba razlagati tako, da se nanašata izključno na priobčitev javnosti, ki ni prisotna na kraju izvora priobčitve, ali tudi na katero koli drugo priobčitev dela, izvedeno neposredno na javnosti dostopnem kraju na kakršen koli način javne izvedbe ali neposredne uprizoritve dela.
31 Navesti je treba, da niti člen 3(1) Direktive 2001/29 niti katera koli druga njena določba ne opredeljuje pojma „priobčitev javnosti“.
32 V tem primeru je pri razlagi pojma prava Unije treba upoštevati ne samo besedilo določbe, v kateri je ta pojem naveden, ampak tudi njeno sobesedilo in cilje, ki se poskušajo doseči z zakonodajo, katere del je.
33 Najprej, kar zadeva sobesedilo, je treba navesti, da je v drugem stavku uvodne izjave 23 Direktive 2001/29 navedeno, da je pravico do priobčitve javnosti „treba razumeti v širokem pomenu, ki zajema vsakršno priobčitev javnosti, ki ni prisotna na kraju izvora priobčitve“.
34 Glede tega je Sodišče v sodbi z dne 4. oktobra 2011 v združenih zadevah Football Association Premier League in drugi (C‑403/08 in C‑429/08, še neobjavljena v ZOdl.) pojasnilo obseg navedene uvodne izjave in, natančneje, njenega drugega stavka.
35 Sodišče je tako ob upoštevanju zgodovine nastanka Direktive 2001/29 in natančneje Skupnega stališča (ES) št. 48/2000, ki ga je Svet sprejel 28. septembra 2000 za sprejetje Direktive 2001/29 (UL C 344, str. 1), pojasnilo, da je uvodno izjavo 23 te direktive predlagal Evropski parlament, ki je v njej želel pojasniti, da priobčitev javnosti v smislu navedene direktive ne zajema pojma „neposredna javna uprizoritev in izvajanje“, ki napotuje na pojem „javna uprizoritev in izvajanje“, določen v členu 11, prvi odstavek, Bernske konvencije, pri čemer ta pojem zajema interpretacijo del pred javnostjo, ki je v fizičnem in neposrednem stiku z igralcem ali izvajalcem teh del (glej zgoraj navedeno sodbo Football Association Premier League in drugi, točka 201).
36 V navedeni uvodni izjavi je za izključitev takih neposrednih javnih uprizoritev in izvajanj iz pojma „priobčitev javnosti“ v okviru Direktive 2001/29 tako pojasnjeno, da priobčitev javnosti zajema vsakršno priobčitev javnosti, ki ni prisotna na kraju izvora priobčitve (glej zgoraj navedeno sodbo Football Association Premier League in drugi, točka 202).
37 V položaju, kot je ta v postopku v glavni stvari – kjer je, kot je razvidno iz predložitvene odločbe, priobčitev javnosti glasbenih del v okviru cirkuških in kabaretnih predstav opravljena neposredno – pa obstaja tak element fizičnega in neposrednega stika, tako da je javnost v nasprotju z zahtevo iz drugega stavka uvodne izjave 23 Direktive 2001/29 prisotna na kraju izvora priobčitve.
38 Dalje, kar zadeva cilj, ki se poskuša doseči z Direktivo 2001/29, je treba navesti, da je iz njenih uvodnih izjav 2 in 5 razvidno, da je njen namen oblikovanje splošnega in prožnega okvira na ravni Unije, ki bo omogočal razvoj informacijske družbe ter prilagoditev in dopolnitev trenutno veljavne zakonodaje o avtorski in sorodnih pravicah, da bo ustrezala tehnološkemu razvoju, zaradi katerega so se pojavile nove oblike izkoriščanja varovanih del.
39 Iz tega je razvidno, da se šteje, da uskladitev, ki se poskuša doseči z Direktivo 2001/29 in je omenjena v prvem stavku uvodne izjave 23, ne zadeva „tradicionalnih“ oblik priobčitve javnosti, kot sta neposredna uprizoritev in izvedba dela.
40 To poleg tega potrjujeta tretji in četrti stavek uvodne izjave 23 Direktive 2001/29, v skladu s katerima pravica do priobčitve javnosti zajema vsako dejavnost oddajanja ali retransmisije dela v javnost po žici ali brezžično, vključno z radiodifuznim oddajanjem, in ne zajema nobenih drugih dejanj. Ta pravica torej ne zajema dejavnosti, ki ne pomenijo „oddajanja“ ali „retransmisije“ dela, kot so dejavnosti neposredne uprizoritve in izvedbe dela.
41 Glede na zgornje navedbe je treba na prvo in drugo vprašanje odgovoriti, da je Direktivo 2001/29 in natančneje njen člen 3(1) treba razlagati tako, da se nanašata izključno na priobčitev javnosti, ki ni prisotna na kraju izvora priobčitve, ne pa na katero koli drugo priobčitev dela, izvedeno neposredno na javnosti dostopnem kraju na kakršen koli način javne izvedbe ali neposredne uprizoritve dela.
Tretje vprašanje
42 Glede na odgovor na prvo in drugo vprašanje na tretje vprašanje ni treba odgovoriti.
Stroški
43 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:
Direktivo 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi in natančneje njen člen 3(1) je treba razlagati tako, da se nanašata izključno na priobčitev javnosti, ki ni prisotna na kraju izvora priobčitve, ne pa na katero koli drugo priobčitev dela, izvedeno neposredno na javnosti dostopnem kraju na kakršen koli način javne izvedbe ali neposredne uprizoritve dela.
Podpisi
*Jezik postopka: romunščina.