1. Modeli Skupnosti – Razlogi za ničnost – Kolizija s prejšnjim modelom – Model, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi celotnega vtisa, ki se razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi prejšnji model – Seznanjeni uporabnik – Pojem
(Uredba Sveta št. 6/2002, členi 6(1), 10(1) in 25(1)(d))
2. Modeli Skupnosti – Pritožbeni postopek – Tožba pred sodiščem Skupnosti – Pristojnost Splošnega sodišča – Očitne napake pri presoji – Polje proste presoje Urada
(Uredba Sveta št. 6/2002, člen 61)
1. Pojem seznanjenega uporabnika je treba razumeti kot vmesni pojem med pojmom povprečnega potrošnika – uporablja se na področju znamk – za katerega se ne zahteva posebno znanje in ki praviloma ne izvaja neposredne primerjave med znamkami v koliziji, in pojmom strokovnjaka s poglobljeno tehnično usposobljenostjo. Pojem seznanjenega uporabnika je tako mogoče razumeti, kot da pomeni uporabnika, ki ni le povprečno pozoren, temveč je posebno pazljiv, bodisi zaradi osebnih izkušenj bodisi zaradi obsežnega poznavanja zadevnega področja.
Sama narava seznanjenega uporabnika terja, da bo, kadar je mogoče, zadevna modela primerjal neposredno. Vendar ni mogoče izključiti, da bo taka primerjava neizvedljiva ali nenavadna na zadevnem področju, zlasti zaradi posebnih okoliščin ali značilnosti predmetov, ki jih predstavljata modela. Glede na neobstoj natančne opredelitve v zvezi s tem v okviru Uredbe št. 6/2002 o modelih Skupnosti ni mogoče šteti, da je bil namen zakonodajalca Unije omejiti oceno morebitnih modelov na neposredno primerjavo.
Kar zadeva stopnjo pozornosti seznanjenega uporabnika, če ta ni razumno obveščen, pozoren in pazljiv povprečni potrošnik, ki navadno zaznava videz izdelka kot celoto in ne preverja posameznih podrobnosti, tudi ni strokovnjak ali izvedenec, ki bi bil sposoben podrobnega opažanja razlik med modeloma v koliziji. Oznaka „seznanjen“ tako nakazuje na to, da uporabnik, ne da bi bil snovalec ali tehnični strokovnjak, pozna različne modele, ki obstajajo v zadevnem sektorju, ima nekaj znanja o sestavnih delih, ki jih ti modeli po navadi vsebujejo, in je zaradi zanimanja za zadevne izdelke izkazal relativno stopnjo pozornosti pri njihovi uporabi.
(Glej točke 53, 55, 57 in 59.)
2. V okviru ničnostne tožbe zoper odločbo Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) je Splošno sodišče pristojno za popoln nadzor nad zakonitostjo presoje Urada, ki se nanaša na podatke, ki jih je predložil vlagatelj zahteve.
Glede obsega sodnega nadzora Splošnega sodišča lahko to Uradu prizna – zlasti kadar je ta pozvan k zelo tehnični presoji – neko stopnjo diskrecije in se, kar zadeva obseg njegovega nadzora nad odločbami odbora za pritožbe na področju industrijskih modelov, omeji na preučitev očitnih napak pri presoji.
(Glej točki 66 in 67.)