1. Socialna politika – Delavci in delavke – Dostop do zaposlitve in delovni pogoji – Enako obravnavanje – Dokazno breme v primerih diskriminacije
(Direktiva Sveta 97/80, člen 4(1))
2. Socialna politika – Delavci in delavke – Dostop do zaposlitve in delovni pogoji – Enako obravnavanje
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/73, člen 1, točka 3; Direktiva Sveta 76/207, člen 4)
3. Socialna politika – Delavci in delavke – Dostop do zaposlitve in delovni pogoji – Enako obravnavanje – Dokazno breme v primerih diskriminacije
(direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 95/46 in 2002/58; Direktiva Sveta 97/80)
4. Vprašanja za predhodno odločanje – Predložitev Sodišču – Obveznost predložitve
(člen 267, tretji odstavek, PDEU)
1. Člen 4(1) Direktive 97/80 o dokaznem bremenu v primerih diskriminacije zaradi spola je treba razlagati tako, da prijavitelju za poklicno usposabljanje, ki meni, da mu je bil dostop do tega usposabljanja zavrnjen zaradi nespoštovanja načela enakega obravnavanja, ne daje pravice do dostopa do informacij, ki jih ima organizator tega usposabljanja glede kvalifikacij drugih prijaviteljev za to usposabljanje, zato da bi lahko v skladu s to določbo dokazal „dejstva, iz katerih je mogoče sklepati, da je prišlo do neposredne ali posredne diskriminacije“.
Vendar ni mogoče izključiti, da lahko zavrnitev predložitve informacij s strani tožene stranke v okviru dokazovanja takih dejstev ogrozi doseganje cilja te direktive in tako zlasti členu 4(1) te direktive odvzame polni učinek, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
(Glej točki 38 in 39 ter točko 1 izreka.)
2. Člen 4 Direktive 76/207 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev oziroma člen 1, točka 3, Direktive 2002/73 o spremembi Direktive 76/207 je treba razlagati tako, da prijavitelju za poklicno usposabljanje ne dajeta pravice do dostopa do informacij organizatorja tega usposabljanja glede kvalifikacij drugih prijaviteljev za to usposabljanje, bodisi kadar ta prijavitelj meni, da ni imel dostopa do tega usposabljanja v skladu z enakimi merili kakor drugi prijavitelji in da je bil žrtev diskriminacije zaradi spola, kot je določeno v navedenem členu 4, bodisi kadar trdi, da je bil pri dostopu do poklicnega usposabljanja diskriminiran na podlagi spola, kot je določeno v navedenem členu 1, točka 3.
(Glej točko 48 in točko 2 izreka.)
3. Če bi se prijavitelj za poklicno usposabljanje lahko skliceval na Direktivo 97/80 o dokaznem bremenu v primerih diskriminacije zaradi spola za dostop do informacij organizatorja tega usposabljanja glede kvalifikacij drugih prijaviteljev za to usposabljanje, lahko na to pravico do dostopa vplivajo pravila prava Unije na področju zaupnosti.
Tako morajo nacionalna sodišča ali drugi pristojni organi pri presoji, ali lahko zavrnitev predložitve informacij s strani tožene stranke v okviru dokazovanja dejstev, iz katerih je mogoče sklepati, da je prišlo do diskriminacije, ogrozi doseganje cilja Direktive 97/80 in tako členu 4(1) te direktive odvzame polni učinek, upoštevati pravila o zaupnosti iz aktov prava Unije, kot sta Direktiva 95/46 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov in Direktiva 2002/58 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah). Varstvo osebnih podatkov je določeno tudi v členu 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
(Glej točke od 54 do 56 in točko 3 izreka.)
4. Obveznost iz člena 267, tretji odstavek, PDEU se ne razlikuje glede na to, ali je v zadevni državi članici kontradiktoren ali inkvizitoren pravni sistem.
Člen 267 PDEU daje nacionalnim sodiščem možnost in glede na okoliščine določa obveznost predloga za predhodno odločanje, če sodnik bodisi po uradni dolžnosti bodisi na predlog strank ugotovi, da temelj spora obsega vprašanje, navedeno v prvem odstavku tega člena. Iz tega izhaja, da imajo nacionalna sodišča najširšo diskrecijsko pravico glede predložitve vprašanja Sodišču, če ugotovijo, da se v zadevi, o kateri odločajo, pokažejo vprašanja glede razlage ali presoje veljavnosti določb prava Skupnosti, glede katerih morajo odločiti.
Poleg tega predlog za sprejetje predhodne odločbe temelji na izmenjavi mnenj med sodišči, njegova vložitev pa je v celoti odvisna od tega, kako navedeno sodišče presodi pomembnost in potrebnost tega predloga. Zato ob tem, da nacionalno sodišče presodi, ali je razlaga pravila prava Unije potrebna za to, da lahko odloči o sporu, ki mu je predložen, in sicer ob upoštevanju mehanizma postopka iz člena 267 PDEU, to sodišče tudi odloči, kako se oblikujejo ta vprašanja. Čeprav lahko navedeno sodišče pozove stranke v sporu, ki mu je predložen, naj mu predlagajo vprašanja, ki bi jih lahko sprejelo kot vprašanja za predhodno odločanje, pa nazadnje sámo odloči tako glede oblike kakor vsebine teh vprašanj.
(Glej točke 61 in od 63 od 66 ter točko 4 izreka.)