1. Pravo Unije – Razlaga – Večjezična besedila – Razlike med različnimi jezikovnimi različicami – Upoštevanje splošne sistematike in namena zadevne ureditve
2. Svoboda opravljanja storitev – Dejavnosti razširjanja televizijskih programov – Direktiva 89/552 – Pojem prikritega oglaševanja
(Direktiva Sveta 89/552, člen 1(d))
1. Potreba po enotni uporabi in zato razlagi določb prava Unije izključuje, da bi se ob dvomu besedilo določbe upoštevalo ločeno v eni od njenih različic, ampak zahteva nasprotno, da se razlaga in uporablja glede na različice drugih uradnih jezikov.
Če so med jezikovnimi različicami besedila določbe Unije razlike, je treba zadevno določbo razlagati glede na splošno sistematiko in namen ureditve, katere del je.
(Glej točki 23 in 24.)
2. Člen 1(d) Direktive 89/552 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/36, je treba razlagati tako, da obstoj plačila ali podobnega nadomestila ni nujen element za ugotovitev namernosti prikritega oglaševanja.
Čeprav je namreč v tej določbi postavljena domneva, da gre za namerno predstavljanje blaga, storitev, imena, blagovne znamke ali dejavnosti proizvajalca blaga ali izvajalca storitev v programih, kadar se to predstavljanje opravlja za plačilo ali podobno nadomestilo, se ta navedena določba kljub temu ne more razlagati ozko, ker bi taka razlaga lahko posegala v popolno in primerno zaščito interesov televizijskih gledalcev, ki naj bi jo zagotavljala ta direktiva, in bi lahko poleg tega prepovedi prikritega oglaševanja iz člena 10(4) Direktive 89/552 odvzela polni učinek, ob upoštevanju tega, da bi bilo v nekaterih primerih težko ali celo nemogoče dokazati obstoj plačila ali podobnega nadomestila v povezavi z oglaševanjem, ki ima kljub temu vse značilnosti prikritega oglaševanja, navedene v členu 1(d) te direktive.
Poleg tega ni mogoče izključiti, da zakonodaja neke države članice poleg obstoja plačila ali podobnega nadomestila določa tudi druga merila, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da gre za namernost prikritega oglaševanja.
(Glej točke od 30 do 37 in izrek.)