Zadeva C-11/10
Staatssecretaris van Financiën
proti
Marishipping and Transport BV
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden)
„Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Uredba (EGS) št. 2658/87 – Skupna carinska tarifa – Carine – Oprostitev – Farmacevtske snovi – Sestava – Omejitve“
Povzetek sodbe
Skupna carinska tarifa – Oprostitev plačila uvoznih dajatev – Farmacevtski proizvodi
(Uredba Sveta št. 2658/87, Priloga I, prvi del, oddelek II, del C, točka 1(1), in tretji del, Priloga 3, kakor je bila spremenjena z uredbama Komisije št. 2031/2001 in št. 1832/2002)
Točko 1(1) dela C oddelka II prvega dela Priloge I k Uredbi št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z uredbama št. 2031/2001 in št. 1832/2002, je treba razlagati tako, da za farmacevtsko snov s seznama snovi v Prilogi 3 v tretjem delu iste Priloge I, ki so ji bile dodane druge snovi, zlasti farmacevtske, ne velja več oprostitev carine, ki bi veljala, če bi bila taka snov v čisti obliki.
Določba o uporabi oprostitve carine namreč uvaja izjemo od načela, da je treba za izdelke, uvožene v Unijo, praviloma plačati carino, in jo je zato kot določbo, ki predstavlja odstopanje, treba razlagati restriktivno. Zato, ker zakonodajalec Unije ni izrecno navedel niti ni mogoče na podlagi nobenega elementa sklepati, da je farmacevtske snovi, naštete v Prilogi 3, ki z izjemo morebitnih ostankov nečistoč niso v čisti obliki, nameraval oprostiti carine, Uredbe št. 2658/87 ni mogoče razlagati tako, da oprostitev carine velja za farmacevtske snovi, ki so jim bile dodane druge snovi.
Poleg tega je ta razlaga najprimernejša za zagotovitev enotne uporabe določb te uredbe, ker nacionalnim carinskim organom glede ugotavljanja, ali je farmacevtska snov v čisti obliki, dopušča le omejeno diskrecijo.
(Glej točke 16, 17, 25 in 26 ter izrek.)
SODBA SODIŠČA (peti senat)
z dne 17. februarja 2011(*)
„Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Uredba (EGS) št. 2658/87 – Skupna carinska tarifa – Carine – Oprostitev – Farmacevtske snovi – Sestava – Omejitve“
V zadevi C‑11/10,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) z odločbo z dne 18. decembra 2009, ki je prispela na Sodišče 8. januarja 2010, v postopku
Staatssecretaris van Financiën
proti
Marishipping and Transport BV,
SODIŠČE (peti senat),
v sestavi J.-J. Kasel (poročevalec), predsednik senata, E. Levits, sodnik, in M. Berger, sodnica,
generalni pravobranilec: P. Mengozzi,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za nizozemsko vlado C. M. Wissels in B. Koopman, zastopnici,
– za Evropsko komisijo M. van Beek in L. Bouyon, zastopnika,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago točke 1(1) prvega dela, oddelek II, del C, kombinirane nomenklature o skupni carinski tarifi, ki je Priloga I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2031/2001 z dne 6. avgusta 2001 (UL L 279, str. 1) in z Uredbo Komisije (ES) št. 1832/2002 z dne 1. avgusta 2002 (UL L 290, str. 1, v nadaljevanju: Uredba št. 2658/87).
2 Ta vprašanja so bila predložena v okviru spora med Staatssecretaris van Financiën in Marishipping and Transport BV (v nadaljevanju: Marishipping), družbo s sedežem na Nizozemskem, glede tega, ali oprostitev carine, ki je predvidena za farmacevtske izdelke, velja zgolj za izdelke iz farmacevtskih snovi v čisti obliki ali tudi za izdelke, ki so jim bile dodane druge snovi.
Pravni okvir
3 Točka 1(1) dela C oddelka II prvega dela Priloge 1 k Uredbi št. 2658/87, ki vsebuje pravila glede oprostitve carine za farmacevtske izdelke določenih vrst, določa:
„Oprostitev carine je predvidena za naslednje vrste farmacevtskih izdelkov:
1. farmacevtske snovi, označene s CAS RN (registrska številka Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov) in z mednarodnimi nelastniškimi imeni (INN-i), naštetimi v Prilogi 3“.
4 Točka 2(1) dela C oddelka II prvega dela Priloge I k Uredbi št. 2658/87 določa:
„Posebni primeri:
1. INN-i zajemajo samo tiste snovi, ki so poimenovane v seznamih priporočenih in predlaganih INN-ov, ki jih je objavila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Kadar je število snovi, zajetih v INN-u, manjše od števila, zajetega v CAS RN, bodo za oprostitev dajatve obravnavane samo tiste snovi, ki so zajete v INN-u“.
5 Med snovi, ki so naštete na seznamu farmacevtskih snovi, ki so lahko oproščene carine, spada tudi hitozan (poligluzam).
6 Tako hitozan kot askorbinska kislina imata lastno mednarodno nelastniško ime in številko CAS.
Dejansko stanje v postopku v glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
7 Družba Marishipping je v letih 2002 in 2003 za sprostitev v prosti promet večkrat prijavila izdelek, ki ga je v deklaracijah opisala kot „vpojni prašek“ (v nadaljevanju: blago). Blago je bilo prijavljeno pod tarifno številko 3913 90 80 kombinirane nomenklature. Za uvoz blaga pod to tarifno številko je leta 2002 in 2003 veljala carina 7,6 % oziroma 7,1 %. Družba Marishipping je v deklaraciji za blago zahtevala oprostitev carine, pri čemer se je sklicevala na Prilogo I k Uredbi št. 2658/87.
8 Po pregledu blaga je carinski inšpektor ugotovil, da se za to blago, sestavljeno iz 96 % hitozana, 3 % askorbinske kisline in 1 % vinske kisline, ta oprostitev ne uporablja. Menil je, da je oprostitev carine za hitozan predvidena le za snov v čisti obliki in da se ne uporablja za blago, kakršno je to v postopku v glavni stvari. Zato je zahteval naknadno izterjavo carine za zadevni uvoz.
9 Kot je razvidno iz predložitvene odločbe, drugi snovi v blagu, in sicer askorbinska kislina in vinska kislina, varujeta hitozan pred oksidacijo in sta mu bili dodani zaradi podaljšanja obstojnosti. Ti kislini ne vplivata na učinkovanje hitozana. Obstojnost čistega hitozana se lahko podaljša tudi drugače, in sicer z vakuumskim pakiranjem snovi. Blago se uporablja kot surovina v proizvodnji izdelka, ki se prodaja kot sredstvo za hujšanje.
10 Rechtbank te Haarlem, ki je v postopku s tožbo, ki jo je družba Marishipping vložila zoper naloge za plačilo carinskih dajatev carinskega inšpektorja, odločalo na prvi stopnji, je to tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Ta družba je zoper to sodbo vložila pritožbo pri Gerechtshof te Amsterdam, to pa je s sodbo z dne 18. decembra 2007 odločilo, da dodajanje zelo majhnih količin askorbinske in vinske kisline za podaljšanje obstojnosti glavne snovi ne preprečuje uporabe oprostitve za farmacevtske izdelke. Zato je pritožbeno sodišče to sodbo razveljavilo, plačilne naloge, ki so bili vročeni družbi Marishipping, pa razglasilo za nične.
11 Staatssecretaris van Financiën v kasacijski pritožbi trdi, da se na podlagi upoštevnih določb Priloge I k Uredbi št. 2658/87 v njej določena oprostitev ne uporablja za farmacevtski izdelek, če se osnovni farmacevtski snovi dodajo druge farmacevtske snovi – ne glede na delež, ki ga predstavlja dodana snov.
12 Predložitveno sodišče ugotavlja, da v upoštevnih določbah ni izrecno določeno, da se oprostitev carin, določena v točki 1(1) dela C oddelka II prvega dela Priloge I k Uredbi št. 2658/87, nanaša le na navedene snovi v čisti obliki. Vendar se glede na sodno prakso Sodišča, zlasti točko 13 sodbe Sodišča z dne 18. marca 1986 v zadevi Ethicon (58/85, Recueil, str. 1131), sprašuje, ali se lahko farmacevtskim snovem dodajajo tudi druge snovi, in če je odgovor pritrdilen, katere omejitve je treba upoštevati, da tudi za blago velja oprostitev carine.
13 V teh okoliščinah je Hoge Raad der Nederlanden prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
„1. Ali je oprostitev carine za farmacevtske snovi na podlagi prvega dela, oddelek II, del C, točka 1(1), Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 […] v povezavi s seznamom farmacevtskih snovi iz Priloge 3 v tretjem delu (priloge), oddelek II, omejena na navedene (kemične) snovi v čisti obliki?
2. Katere omejitve morajo veljati, če so navedenim farmacevtskim snovem lahko dodane druge snovi?“
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvo vprašanje
14 S prvim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je točko 1(1) dela C oddelka II prvega dela Priloge I k Uredbi št. 2658/87 treba razlagati tako, da za farmacevtsko snov iz seznama farmacevtskih snovi iz Priloge 3 v tretjem delu iste Priloge I, ki so ji dodane druge snovi, zlasti farmacevtske, tudi velja oprostitev carine, ki bi veljala, če bi bila ta snov v čisti obliki.
15 Da bi odgovorili na to vprašanje, je treba poudariti, da niti v točki 1(1) dela C oddelka II prvega dela Priloge I k Uredbi št. 2658/87 niti v Prilogi 3 v tretjem delu iste Priloge I ni izrecno določeno, da morajo farmacevtski izdelki, navedeni v Prilogi 3, za oprostitev carine biti v čisti obliki.
16 Vseeno je treba pojasniti, da določba o uporabi oprostitve carine predstavlja izjemo od načela, da je treba za izdelke, uvožene v Evropsko unijo, praviloma plačati carino, in jo je zato kot določbo, ki predstavlja odstopanje, treba razlagati restriktivno.
17 Tako zato, ker zakonodajalec Unije ni izrecno navedel niti ni mogoče na podlagi nobenega elementa sklepati, da je farmacevtske snovi, naštete v Prilogi 3, ki z izjemo morebitnih ostankov nečistoč niso v čisti obliki, nameraval oprostiti carine, Uredbe št. 2658/87 ni mogoče razlagati tako, da oprostitev carine velja za farmacevtske snovi, ki so jim bile dodane druge snovi.
18 Snovi, kot so te v postopku v glavni stvari, ki so bile osnovni snovi dodane v različnih količinah in ki same po sebi niso del te snovi ali izdelka, iz katerega je bila ta snov pridobljena, ni mogoče šteti za take nečistoče.
19 Zato je treba Uredbo št. 2658/87 razlagati tako, da za blago, kot je to v postopku v glavni stvari, ki je sestavljeno iz osnovne farmacevtske snovi – v tem primeru hitozana – ki so ji bile dodane druge (farmacevtske) snovi, ne velja oprostitev carine, ki je določena s to uredbo.
20 Najprej je treba pojasniti, da to razlago potrjujejo, kot je poudarila zlasti Evropska komisija, Smernice o uporabi INN-ov za farmacevtske snovi. V skladu s temi smernicami se INN-i načeloma izberejo za posamezne jasno določene snovi, ki se lahko nedvoumno poimenujejo s kemijskim imenom (ali kemijsko formulo); načelo programa INN je namreč, da se mešanicam snovi načeloma ne dodelijo imena.
21 V tem primeru pa je iz spisa razvidno, da z INN-om, ki je dodeljen hitozanu, blago ni zajeto, ker vsebuje prevelik del drugih snovi.
22 V zvezi s številkami CAS, na katere se sklicuje tudi v točki 1(1) dela C oddelka II prvega dela Priloge I k Uredbi št. 2658/87, je treba pojasniti, da prav tako ni sporno, kot sta poudarili nizozemska vlada in Komisija, da imajo tako hitozan (CAS 9012-76-4) kot tudi askorbinska kislina (CAS 5081-7) in vinska kislina (CAS 8769-4) lastne identifikacijske številke CAS in da njihove mešanice ne more predstavljati samo ena številka CAS.
23 Dalje, razlaga iz točke 19 te sodbe je v skladu z načelom, da morajo določbe o opustitvah in oprostitvah carinskih dajatev ustrezati zahtevam pravne varnosti in upoštevati težave, s katerimi se srečujejo nacionalni carinski organi zaradi obsega in kompleksnosti njihovih nalog (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Ethicon, točka 12, in sodbo z dne 3. decembra 1998 v zadevi Schoonbroodt, C‑247/97, Recueil., str. I-8095, točka 23).
24 Namreč, čeprav zahteva, da morajo biti farmacevtske snovi, da bi za njih veljala oprostitev carine, določena v točki 1(1) dela C oddelka II prvega dela Priloge I k Uredbi št. 2658/87, načeloma v čisti obliki, gotovo ne pomeni, da carinskim organom ni treba glede na okoliščine primera opraviti kemijske analize vzorca uvoženega blaga, pa se ti organi med to analizo lahko omejijo zgolj na ugotavljanje ali je to blago sestavljeno izključno iz snovi, ki je na seznamu farmacevtskih snovi, za katere velja zadevna oprostitev, pri čemer jim ni treba ugotoviti drugih snovi, ki jih vsebuje to blago, niti njihovega deleža v njegovi sestavi.
25 Nazadnje, ta razlaga je najprimernejša za zagotovitev enotne uporabe določb Uredbe št. 2658/87, ker nacionalnim carinskim organom glede ugotavljanja ali je farmacevtska snov v čisti obliki, dopušča le omejeno diskrecijo.
26 Glede na zgoraj navedeno je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba točko 1(1) dela C oddelka II prvega dela Priloge I k Uredbi št. 2658/87 razlagati tako, da za farmacevtsko snov s seznama snovi v Prilogi 3 v tretjem delu iste Priloge I, ki so ji bile dodane druge snovi, zlasti farmacevtske, ne velja več oprostitev carine, ki bi veljala, če bi bila taka snov v čisti obliki.
Drugo vprašanje
27 Glede na odgovor na prvo vprašanje na drugo ni treba odgovoriti.
Stroški
28 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:
Točko 1(1) dela C oddelka II prvega dela Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2031/2001 z dne 6. avgusta 2001 in z Uredbo Komisije (ES) št. 1832/2002 z dne 1. avgusta 2002, je treba razlagati tako, da za farmacevtsko snov s seznama snovi v Prilogi 3 v tretjem delu iste Priloge I, ki so ji bile dodane druge snovi, zlasti farmacevtske, ne velja več oprostitev carine, ki bi veljala, če bi bila taka snov v čisti obliki.
Podpisi
* Jezik postopka: nizozemščina.