29.1.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 30/12

1.

Na podlagi Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah mora nacionalno sodišče, ki odloča o predlogu za izvršbo na podlagi pravnomočne arbitražne odločbe, izdane v odsotnosti potrošnika, tudi po uradni dolžnosti preizkusiti, ali kazen, ki je določena v kreditni pogodbi, sklenjeni med kreditodajalcem in potrošnikom, in je bila uporabljena v navedeni odločbi, ni dovoljena, kadar ima to sodišče v zvezi s tem vse potrebne informacije o dejanskem in pravnem stanju ter kadar lahko navedeno sodišče na podlagi nacionalnih postopkovnih določb tak preizkus opravi v okviru podobnih postopkov, urejenih v nacionalnem pravu.

2.

Zadevno nacionalno sodišče mora določiti, ali je treba pogoj iz kreditne pogodbe, kot je ta v zadevi v glavni stvari, ki glede na ugotovitve tega sodišča za potrošnika določa nesorazmerno visoko kazen, glede na vse okoliščine ob sklenitvi te pogodbe šteti za nedovoljenega v smislu členov 3 in 4 Direktive 93/13. Če je odgovor pritrdilen, mora navedeno sodišče ugotoviti vse posledice, ki lahko v skladu z nacionalnim pravom nastanejo zaradi tega, da bi se prepričalo, da navedeni pogoj ni zavezujoč za potrošnika.

3.

V okoliščinah, kot so te v zadevi v glavni stvari, je lahko neobstoj navedbe efektivne obrestne mere v pogodbi o potrošniškem kreditu, ki je v okviru Direktive Sveta 87/102/EGS z dne 22. decembra 1986 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s potrošniškimi krediti, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998, bistvenega pomena, odločilen element pri analizi vprašanja, ki jo opravi nacionalno sodišče, ali je pogoj v zvezi s stroški kredita v pogodbi o potrošniškem kreditu, v kateri take navedbe ni, sestavljen jasno in razumljivo v smislu člena 4 Direktive 93/13. Če to ne drži, lahko to sodišče tudi po uradni dolžnosti presodi, ali glede na vse okoliščine ob sklenitvi te pogodbe pogoj v tej pogodbi v zvezi s stroški tega kredita zaradi opustitve navedbe efektivne obrestne mere v tem pogoju ni dovoljen v smislu členov 3 in 4 Direktive 93/13. Vendar pa je treba kljub možnosti presoje navedene pogodbe glede na Direktivo 93/13 navedeno direktivo 87/102 razlagati tako, da nacionalnemu sodišču omogoča, da po uradni dolžnosti uporabi določbe, s katerimi je v nacionalno pravo prenesen člen 4 zadnje direktive in je določeno, da je posledica neobstoja navedbe efektivne obrestne mere v pogodbi o potrošniškem kreditu ta, da se odobreni kredit šteje za odobrenega brez obresti in stroškov.