5.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 133/5


Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 15. marca 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landgericht Regensburg – Nemčija) – G proti Cornelius de Visser

(Zadeva C-292/10) (1)

(Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah - Vročitev sodnih aktov z javno objavo - Neobstoj stalnega prebivališča oziroma kraja bivanja tožene stranke na ozemlju države članice - Pristojnost „v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti“ - Kršitev osebnostnih pravic, ki naj bi bila storjena z objavo fotografij na spletni strani - Kraj, kjer je prišlo ali kjer grozi škodni dogodek)

2012/C 133/07

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Regensburg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: G

Tožena stranka: Cornelius de Visser

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Landgericht Regensburg – Razlaga člena 6(1) PEU v povezavi s členom 47, drugi odstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL 2007, C 303, str. 1), členov 4(1), 5, točka 3, in 26(2) Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42) ter člena 3(1) in (2) Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 25, str. 399) – Nacionalna zakonodaja, ki določa, da se v nekaterih okoliščinah toženi stranki vročijo sodni akti z javno objavo in omogoča izdajo zamudne sodbe na podlagi tako vročene vloge, s katero se je postopek začel – Uporaba pravil o pristojnosti iz Uredbe (ES) št. 44/2001 ob neobstoju stalnega prebivališča oziroma kraja bivanja tožene stranke na ozemlju države članice – Določitev sodne pristojnosti in zakona, ki se uporablja za tožbo, vloženo zaradi kršitve osebnostnih pravic, ki naj bi bila storjena z objavo fotografij na spletni strani, ki jo ureja oseba, pri čemer njeno stalno prebivališče ni znano

Izrek

1.

V okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari, je treba člen 4(1) Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah razlagati tako, da ne izključuje uporabe člena 5, točka 3, iste uredbe za tožbo za ugotovitev civilne odgovornosti zaradi upravljanja spletne strani, vloženo zoper toženo stranko, ki je domnevno državljan Unije, vendar ni znano, kje je, če sodišče, ki mu je zadeva predložena v odločanje, nima dokazov, ki bi mu omogočili, da ugotovi, da ima navedena tožena stranka dejansko stalno prebivališče zunaj ozemlja Unije.

2.

Pravo Unije je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se izda zamudna sodba zoper toženo stranko, v zvezi s katero je bila v skladu z nacionalnim pravom vloga, s katero se postopek začne, vročena z javno objavo, ker ni bilo mogoče ugotoviti, kje je ta tožena stranka, če se sodišče, ki mu je zadeva predložena v odločanje, pred tem prepriča, da so bile opravljene vse poizvedbe, ki jih zahtevata načeli skrbnosti in dobre vere, da bi našli to toženo stranko.

3.

Pravo Unije je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da se zamudna sodba, izdana zoper toženo stranko, katere naslov ni znan, potrdi kot evropski nalog za izvršbo v smislu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.

4.

Člen 3(1) in (2) Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) se ne uporabi za položaj, v katerem kraj sedeža ponudnika storitev informacijske družbe ni znan, ker je uporaba te določbe pogojena z določitvijo države članice, na ozemlju katere ima zadevni ponudnik dejansko sedež.


(1)  UL C 346, 18.12.2010.