29.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 205/41

Tožba, vložena 16. junija 2009 — Nikolaou proti Računskemu sodišču

(Zadeva T-241/09)

2009/C 205/76

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Kalliopi Nikolaou (Atene, Grčija) (zastopnik: V. Christianos, odvetnik)

Tožena stranka: Računsko sodišče

Predlogi tožeče stranke

—

Računskemu sodišču naj se naloži povrnitev nepremoženjske škode, ki jo je zaradi naslednjih dejanj utrpela K. Nikolaou:

—

izdaje uradnega obvestila — skupaj s K. Nikolaou glede vsebine obvestila, ki ji ga je treba tudi vročiti — vsem organom Skupnosti, in zlasti Evropskemu parlamentu in Evropski komisiji ter ostalim institucijam in organom Skupnosti, v zvezi z oprostitvijo obtožb K. Nikolaou;

—

uradna objava v istih časopisih iz Luksemburga, Nemčije, Grčije, Francije, Španije in Belgije, ki so objavili negativne komentarje glede K. Nikolaou, katerih vir je bilo Računsko sodišče, ter objava v „European Voice“, glede oprostitve obtožb tožeče stranke.

—

Podredno, Računskemu sodišču naj se — če ne bo zagotovil rehabilitacije javne podobe K. Nikolaou z zgoraj navedenimi sredstvi — naloži plačilo tožeči stranki denarne odškodnine za popravilo nepremoženjske škode, v znesku sto tisoč eurov (100 000 EUR), skupaj z obrestmi od dneva vročitve „Request for compensation“ z dne 14. aprila 2009 tej instituciji do plačila, znesek, za katerega se K. Nikolaou zavezuje, da ga bo porabila za zgoraj navedene objave in obvestila,

—

Računskemu sodišču naj se naloži, naj K. Nikolaou kot denarno odškodnino za utrpljeno nepremoženjsko škodo nastalo zaradi postopkov pred luksemburškimi sodišči plača znesek v višini štirideset tisoč eurov (40 000 EUR), skupaj z obrestmi od dneva vročitve „Request for compensation“ z dne 14. aprila 2009 tej instituciji do plačila,

—

Računskemu sodišču naj se naloži, naj K. Nikolaou kot denarno odškodnino za utrpljeno premoženjsko škodo nastalo zaradi postopkov pred luksemburškimi sodišči, še zlasti pred „Juge d’instruction“ in „Tribunal d’arrondissememnt de Luxembourg“, plača znesek v višini sedempinpetdeset tisoč sedemsto enainsedemdeset eurov in štirideset centov (57 771,40 EUR) za odvetniški honorar odvetnika Maitre Hoss za zastopanje pred zgoraj navedenimi sodišči in znesek v višini štiri tisoč eurov (4 000 EUR) za stroške potovanja v Lukseburg za zastopanje pred zgoraj navedenimi sodišči in predvsem znesek tisoč petsto eurov (1 500 EUR) za zastopanje sodiščem „Juge d’instruction“ in 2 500 EUR za zastopanje pred „Tribunal d’arrondissememnt de Luxembourg“, skupaj z obrestmi od dneva vročitve „Request for compensation“ z dne 14. aprila 2009 Računskemu sodišču, do plačila

—

Računskemu sodišču naj se naloži plačilo stroškov, ki jih je imela K. Nikolaou v tem postopku.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka trdi, da je Računsko sodišče očitno kršilo tako posebne določbe o podelitvi pravic posameznikom, kot temeljne pravice, ki jih je to dolžno spoštovati pri izvrševanju svojih pristojnosti.

Prvič, tožeča stranka trdi, da je Računsko sodišče očitno kršilo člen 4 Uredbe št. 45/2001 (1), člen 2 Odločbe Računskega sodišča št. 99/50 in dolžnost skrbnega ravnanja, ker je omogočilo razkritje obtožb zoper K. Nikolaou tretjim osebam pred koncem kakršne koli uradne preiskave. Računsko sodišče po mnenju tožeče stranke ni storilo ničesar, da bi preprečilo to razkritje, niti pozneje nikoli ni skušalo preveriti obtožb in jih umakniti, zato tožeči stranki povzročilo veliko nepremoženjsko škodo.

Drugič, Računsko sodišče je očitno kršilo člena 2 in 4 Odločbe št. 99/50, pravice do obrambe tožeče stranke ter načelo nepristranskosti med preiskavo, skupaj z načelom dobrega upravljanja, med opravljanjem predhodne preiskave v zvezi s tožečo stranko. To ravnanje je tožeči stranki povzročilo nepremoženjsko škodo, pa tudi veliko premoženjsko škodo, saj je bila na temelju ugotovitev preiskave zoper tožečo stranko začet postopek pred luksemburškimi sodišči in je imela velike stroške.

Tretjič, Računsko sodišče je očitno kršilo dolžnost skrbnega ravnanja in načelo dobrega upravljanja, ker luksemburškim sodiščem ni predložilo dokazov, ki jih je imelo na voljo in ki so bili zelo pomembni za oprostitev tožeče stranke obtožb zoper njo. Tožeča stranka tudi trdi, da so se ti dokzi nanašali na vprašanje dopustov osebja Računskega sodišča, ki bi, če bi jih to predložilo, preprečili obtožbo tožeče stranke pred preiskovalnim sodnikom in kazenskim sodiščem in bi vodili do rehabilitacije časti in dobrega imena tožeče stranke.

Četrtič, po mnenju tožeče stranke je Računsko sodišče očitno kršilo načelo nepristranskosti in dobrega upravljanja, ko je vsebinsko odločalo začetku postopka zoper tožečo stranko pred sodišči. To ravnanje je tožeči stranki povzročilo še večjo nepremoženjsko škodo.

Petič, v skladu s tem, kar trdi tožeča stranka je Računsko sodišče očitno kršilo dolžnost skrbnega ravnanja, ker ni sprejelo uradne odločbe o oprostitvi tožeče stranke in rehabilitaciji časti K. Nikolaou po njeni oprostitvi. Ta opustitev je povzročila nadaljevanje trajanja dvomov v zvezi z nedolžnostjo K. Nikolaou in nadaljnjo nepremoženjsko škodo tožeči stranki.

(1)  Uredba (ES) št. 45/2001 evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL 2001, L 8, str. 1).