27.2.2010

Uradni list Evropske unije

C 51/26

Pritožba, ki jo je 23. decembra 2009 vložila BCS SpA zoper sodbo Sodišča prve stopnje (osmi senat), razglašeno 28. oktobra 2009 v zadevi T-137/08, BCS SpA proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

(Zadeva C-553/09 P)

2010/C 51/42

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: BCS SpA (zastopniki: M. Franzosi, V. Jandoli, F. Santonocito, odvetniki)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Deere & Company

Predlogi pritožnice

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	znamko Skupnosti ‘289 razglasi za nično;

—	nasprotni stranki naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik trdi, da je bilo v izpodbijani sodbi pravo napačno uporabljeno v teh primerih:

Sodišče prve stopnje je napačno razlagalo člena 7(1)(b) in 7(3) Uredbe o znamki Skupnosti (1), s tem, ko je trdilo, da pridobitev razlikovalnega učinka znaka ni odvisna od prejšnje in sedanje izključne uporabe (še več, ta uporaba naj ne bi bila dokazana; ravno nasprotno, v skladu z isto določbo naj bi bila uporaba v določenih državah zanikana);

II.	Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo merilo iz sodne prakse glede določitve pridobitve razlikovalnega učinka, ob kršitvi člena 7(3) Uredbe o znamki Skupnosti.

Glede navedbe pod točko I. naj bi pomanjkanje izključne uporabe v drugih delih Skupnosti dokazovale navedbe tretjih strank na Danskem in Irskem. Pomanjkanje vsebinske miselne povezave med kombinacijo zelene in rumene barve ter Deere naj bi bila nezdružljiva s priznanjem, da je znak v teh državah pridobil razlikovalni učinek.

Glede navedbe pod točko II. družba BCS izpodbija pravno merilo, ki ga je Sodišče prve stopnje uporabilo glede dokaza o sekundarnem pomenu, ker naj bi bile slednje v nasprotju z načeli, ki jih je razvilo Sodišče v dolgoletni sodni praksi. Dejansko se trajanja uporabe znamke Deere, delov znamke in obsega prometa ne more šteti za zadosten element – upoštevano posamično – za dokaz pridobljenega sekundarnega pomena. Zlasti pa ne morejo nadomestiti tega, da ni bila izvedena anketa (oziroma protislovnega rezultata na podlagi stališč tretjih strank), ker so to drugačni dokazni parametri.

Sodišče prve stopnje naj ne bi upoštevalo neposrednega dokaza pomanjkljivega razlikovalnega učinka znamke Skupnosti ‘289 na Irskem in Danskem.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL L 11, str. 1), ki je bila nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (Kodificirano besedilo) (UL L 78, str. 1).