1.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 102/15


Pritožba, ki jo je 25. februarja 2009 vložila Komisija Evropskih skupnosti zoper sodbo Sodišča prve stopnje (sedmi senat), razglašeno 10. decembra 2008 v zadevi T-388/02, Kronoply GmbH & Co. KG in Kronotex GmbH & Co. KG proti Komisiji Evropskih skupnosti, ob intervenciji Zellstoff Stendal GmbH, Zvezne republike Nemčije in Land Sachsen-Anhalt

(Zadeva C–83/09 P)

2009/C 102/25

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: K. Gross in V. Kreuschitz, Bevollmächtigte)

Druge stranke v postopku: Kronoply GmbH & Co. KG, Kronotex GmbH & Co. KG, Zellstoff Stendal GmbH, Zvezna Republika Nemčija in Land Sachsen-Anhalt

Predlogi pritožnice:

Izpodbijana sodba naj se razveljavi v delu, v katerem razglasi ničnostno tožbo družb Kronoply GmbH & Co. KG in Kronotex GmbH & Co. KG zoper odločbo Komisije z dne 19. junija 2002, da ne bo podala ugovorov zoper pomoč Nemčije v korist Zellstoff Stendahl GmbH za izgradnjo tovarne za izdelavo papirne mase, za dopustno;

ničnostno tožbo družb Kronoply GmbH & Co. KG in Kronotex GmbH & Co. KG zoper sporni akt naj se zavrže kot nedopustno;

stroške postopka naj se naloži Kronoply GmbH & Co. KG in Kronotex GmbH & Co. KG.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Po mnenju Komisije izvajanje pravice tožbe zoper odločbe na področju pomoči v korist zadevnih strank v smislu člena 88(2) ES krši zahteve za dopustnost tožbe, ki so določene v členu 230, četrti odstavek, ES. Zadevne stranke, ki niso stranke postopka pomoči, naj ne bi imele lastnih pravic strank, ki bi jih lahko uveljavljali s tožbo. Za določitev, ali akt posamično zadeva določeno stranko, bi bilo namesto tega treba uporabiti Plaumannovo formulo Sodišča. Da bi akt lahko posamično zadeval stranki, bi morala imeti pomoč gospodarske učinke na tožečo stranko.

V izpodbijani sodbi naj bi bila poleg tega vsebovana nedopustna drugačna razlaga tožbenih predlogov. Po mnenju Komisije je Sodišče preizkusilo vsebinske argumente tožeče stranke, ki jih ta ni navedla z namenom varovanja svojih domnevnih procesnih pravic, čeprav je bila tožba dopustna izključno za varovanje domnevnih procesnih pravic.

Izpodbijana sodba naj bi končno vodila k vložitvi popularne tožbe zoper odločbe na področju pomoči, ki je pravu Skupnosti nepoznana.